Metodologija je bila v veljavi do 10.01.2023. Od 11.01.2023 velja spremenjena metodologija.

Prej�nja objava je bila v uporabi do 23. 12. 2021. 

NEURADNO PRE�I��ENO BESEDILO 

Opozorilo: 

Neuradno pre�i��eno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise predstavlja zgolj informativni delovni pripomo�ek, glede katerega organ ne jam�i od�kodninsko ali kako druga�e. Neuradno pre�i��eno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise obsega:

• Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014; 
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-17, z dne 2. 2. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno pre�i��eno besedilo (UPB1), �t. 6319-2/2013-20, z dne 30. 3. 2015;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-21, z dne 8. 5. 2015;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno pre�i��eno besedilo (UPB2), �t. 6319-2/2013-22-UPB2, z dne 8. 5. 2015;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 511-1/2016-1, z dne 11. 1. 2016;
• Spremembo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-24, z dne 25. 1. 2016;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno pre�i��eno besedilo (UPB3), �t. 6319-2/2013-25, z dne 25. 1. 2016;
• Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-26, z dne 4. 3. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-29, z dne 26. 9. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-31, z dne 7. 11. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-32, z dne 21. 11. 2016;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-33, z dne 6. 2. 2017;
• Spremembe in dopolnitve Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-34, z dne 23. 03. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-35, z dne 13. 4. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-36, z dne 8. 5. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-37, z dne 5. 6. 2017;
• Metodologija ocenjevanja prijav za razpise-uradno pre�i��eno besedilo (UPB4), �t. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijava za razpise, �t. 6319-2/2013-39, z dne 11. 12. 2017;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-40, z dne 22. 1. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-41, z dne 1. 2. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-42, z dne 19. 2. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-43, z dne 5. 3. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-44, z dne 14. 5. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-45, z dne 20. 6. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-46, z dne 9. 7. 2018;
• Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-47, z dne 17. 8. 2018;
• Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-48, z dne 18. 10. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-49, z dne 19. 11. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-50, z dne 17.12. 2018;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-51, z dne 4. 2. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-52, z dne 18. 2. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-53, z dne 13. 5. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-54, z dne 14. 10. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-55, z dne 28. 10. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-56, z dne 2. 12. 2019;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-57, z dne 3. 2. 2020,
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020,
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-59, z dne 14. 9. 2020;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-60, z dne 5. 10. 2020;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-61, z dne 30. 11. 2020;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-62, z dne 4. 1. 2021;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-63, z dne 19. 4. 2021;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-64, z dne 5. 7. 2021;
• Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-65, z dne 6. 12. 2021.

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (neuradno pre�i��eno besedilo �t. 37) - v uporabi do 10.01.2023

KAZALO

A. SPLO�NO

1. Kvantitativne ocene
2. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
3. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov
4. Imenovanje dodatnih recenzentov in zamenjava recenzentov

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

1. Vstopni pogoji
2. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav
3. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Ale�a Debeljaka
4. Panel

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

1. Splo�no
2. Parametri za dolo�itev �tevila mentorskih mest
3. Izra�un �tevila mentorskih mest
4. Dolo�itev �tevila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto
5. Dolo�itev okvirnega �tevila mentorskih mest po programskih skupinah za �as trajanja raziskovalnega programa
6. Upo�tevanje prenosov mentorskih mest

�. RAZISKOVALNA OPREMA

1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izra�un dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

1. Elementi ocenjevanja
2. Postopek ocenjevanja
3. Trajanje
4. Upravi�eni stro�ki

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

1. Splo�no
2. Element ocenjevanja
3. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finan�no ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

1. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnega seznama ocenjenih prijav
2. Projekti v okvirnih programih
3. Prilagojeni raziskovalni projekti v okviru komplementarne sheme ERC
4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

1. Splo�no - prijave
2. Preoblikovanje raziskovalnih programov
3. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
4. Vrednotenje programskih skupin za pove�anje financiranja raziskovalnih programov
5. Izra�un pove�anja financiranja raziskovalnih programov na podlagi vrednotenja programskih skupin
6. Vrednotenje programskih skupin za dolo�itev letnega obsega financiranja raziskovalnih programov v ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis
7. Sestava programskih skupin
8. Elementni ocenjevanja prijav pri tematskih pozivih

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

1. Splo�no
2. Elementi ocenjevanja
3. Elementi izvajanja

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

1. Elementi ocenjevanja

K. DOMA�E PERIODI�NE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

1. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
2. Vi�ina sofinanciranja
3. Upravi�eni stro�ki

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSE�KOV

1. Elementi ocenjevanja
2. Upravi�eni stro�ki

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Vi�ina sofinanciranja
3. Upravi�eni stro�ki

N. DOMA�E PERIODI�NE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE

1. Elementi ocenjevanja
2. Vi�ina sofinanciranja
3. Upravi�eni stro�ki

O. �IFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODRO�IJ IN PODPODRO�IJ

A. SPLO�NO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na dolo�bah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, �t. 22/06 - uradno pre�i��eno besedilo, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A), Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, �t. 53/16) in Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, �t. 52/16 in nasl., v nadaljevanju: pravilnik o postopkih).

Predmet metodologije je dolo�itev mejnih vrednosti, minimalnih ocen, meril s pripadajo�im �tevilom to�k ter podrobnej�a opredelitev postopkov ocenjevanja, ki jih ureja pravilnik o postopkih.

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene raziskovalca merijo raziskovalno uspe�nost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A₁, A', A" in A^1/2), ocena A₃ pa meri uspe�nost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.

Mejne vrednosti so dolo�ene na naslednji na�in:

Ocena A₁

Ocena A₁ je sestavljena iz �tirih delov:

• SICRIS (COBISS) to�ke: mejna vrednost 1500 to�k ocena 4
• Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
• Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
• Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A^1/2: mejna vrednost A^1/2 /1500 ocena 1

Skupna mejna vrednost za A₁ je 7 to�k.

Mejna vrednosti A₃, ki je skladno s pravilnikom o postopkih dolo�ena tako, da je blizu najvi�jih vrednosti slovenskih raziskovalcev, zna�a 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 10.

• ARRS pridobi podatke za izra�un ocene A₃ neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpi�e v za�etku koledarskega leta.
• �e je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A₃  upo�teva le lastna poraba sredstev (dele�a, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upo�teva pri A₃).  Upo�tevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske dru�be na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upo�tevajo za A₃.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse razpise, za katere v tej metodologiji ni dolo�eno druga�e, naslednji:

A₁ ≥ 0,30, CI ≥ 1 in A₃ ≥ 0,

kjer CI pomeni �tevilo �istih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za �lane stalnih in ob�asnih strokovnih teles. Za raziskovalce, ki so se �e upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo ve�, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poro�il za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upo�teva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspe�nosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. teko�ega leta.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov morajo poleg pogoja iz prej�njega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so dolo�eni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno dolo�eni.

Kandidati za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj in
• A' > 0.

Kandidati za vodje velikih projektov morajo izpolnjevati naslednji pogoj:

• A" ≥ 50.

Ne glede na dolo�ilo drugega odstavka, je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov:

• A1 > 0 in
• A' > 0.

Osnovni pogoj za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, je:

A₁ ≥ A₁ minimalni, CI ≥ CI minimalni in A₃ ≥ A₃ minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna podro�ja. Podro�je je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj dolo�en druga�en pogoj kot za celotno vedo. Za podro�ja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

1. Ocena A₁

a. A₁ minimalni je dolo�en v naslednji tabeli:
 

Veda/podro�je	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Dru�boslovje, Arheologija, Geografija	0,50
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje	1

b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni dolo�en v naslednji tabeli:
 

Veda/podro�je	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Dru�boslovje, Arheologija, Geografija	0,40
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje	1

2. �isti citati

Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. �e podro�je ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je dolo�ena za vedo.

a. Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev dolo�eno v naslednji tabeli:
 

Veda/podro�je	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje	1
Dru�boslovje, Arheologija, Geografija	5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, �port	15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija	50
Medicina, Biologija, Ra�unsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko in�enirstvo, Energetika, Materiali	100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija	200

b. Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in mentorje mladih raziskovalcev, ki imajo status mladega doktorja oziroma mladega mentorja, dolo�eno v naslednji tabeli:
 

Veda/podro�je	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje	1
Dru�boslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo	5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirni�tvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija	10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika	20

3. Drugi kvantitativni pogoji

A3 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov ter raziskovalnih programov enak 0.

IV. Imenovanje dodatnih recenzentov in zamenjava recenzentov

Recenzente imenuje ob�asno strokovno telo. �e med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje, se ne odzove, ali se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem podro�ju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, ki ga predhodno enkrat letno potrdi ZSA, ni mogo�e imenovati novih recenzentov, ob�asno strokovno telo pred po�iljanjem prijav v ocenjevanje imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka oziroma predlaga zamenjavo recenzentov.
 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Vstopni pogoji so dolo�eni na podlagi pravilnika o postopkih. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, dolo�ene v poglavju A. SPLO�NO.

Bibliografske enote z ve�jim �tevilom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dose�kov Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga). V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai oziroma CI ve�jo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dose�kov v prijavni vlogi.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na podro�ju, ki ju prijavitelj navede v prijavni vlogi.

Dele� sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah dolo�i z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in podro�je in navede drugo vedo in podro�je, ki sta vklju�ena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti podro�ij po raziskovalnih podro�jih glede na spro��ena sredstva zaradi zaklju�enih projektov, ob upo�tevanju vrednosti razpisa.

 II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav

Ocenjevanje prijav poteka skladno s pravilnikom o postopkih.

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx oziroma na obrazcu ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx-I in ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx-II, �e postopek ocenjevanja poteka v dvofaznem postopku. Vsako prijavo ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-EvalForm-x/20xx).

V ocenjevalni list se vpi�ejo �tevil�ne in opisne ocene po posameznih elementih ocenjevanja (kriterijih in kazalnikih).

Ob�asno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 prijavami. �e je prijav za posamezno raziskovalno podro�je ve� kot 10, potem jih ob�asno strokovno telo razdeli na podpodro�ja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Ob�asno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za podro�je interdisciplinarnosti upo�tevati, da recenzenti pokrivajo glavni podro�ji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji na�in:

• ocena BT - za temeljne projekte in temeljne podoktorske projekte iz treh posami�nih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in na�ina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.
• ocena BA - za aplikativne projekte in aplikativne podoktorske projekte iz �tirih posami�nih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in na�ina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.

Oceni BT oziroma BA se dobita s se�tevkom posami�nih ocen, pri �emer je skupna ocena najve�:

• 15 to�k pri temeljnih projektih in temeljnih podoktorskih projektih (BT = BT1+BT2+BT3) 20 to�k pri aplikativnih projektih in aplikativnih podoktorskih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). V enofaznem postopku se ocenjuje vodja projekta in celotna projektna skupina. V dvofaznem postopku se v prvi fazi ocenjuje vodja projekta, v drugi fazi pa se ocenjuje vodja projekta in celotna projektna skupina.

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje temeljnih projektov in temeljnih podoktorskih projektov

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje aplikativnih projektov in aplikativnih podoktorskih projektov

Tabela C: Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri �emer upo�tevajo naslednje opise, pomene in razpone ocen:

V izbor projektov oziroma v drugo fazo ocenjevanja, �e poteka ocenjevanje v dvofaznem postopku, se ne more uvrstiti:

• temeljni projekt oziroma temeljni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 ni�jo od 10 to�k oziroma posami�no oceno BT1, BT2 ali BT3 ni�jo od 3 to�k.
• aplikativni projekt oziroma aplikativni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 ni�jo od 12 to�k oziroma posami�no oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 ni�jo od 3 to�k.

Recenzenti so ob prejemu prijave obve��eni o navedenih mejnih pragovih.

�e poteka ocenjevanje v dvofaznem postopku, ARRS prijavitelje, ki so uvr��eni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx-II.

V okviru vsake vede mora biti za podoktorske projekte dodeljenih vsaj 10 % sredstev glede na obseg financiranja izbranih prijav v okviru vede. Vsaj 30 % sredstev za projekte v okviru vede tehnika, vsaj 20% v okviru vede biotehnika ter vsaj 5% v okviru ved dru�boslovje, naravoslovje in medicina, mora biti dodeljenih za aplikativne projekte in aplikativne podoktorske projekte. Vsaj 20% odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji (najve� 10 let po letu zagovoru doktorata).

Na medicinskih vedah morajo klini�ne raziskave izkazovati udele�bo zdravstvenih zavodov/u�nih ustanov vsaj v vi�ini 30 % raziskovalnih ur. Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave potekajo na podro�ju klini�ne medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da gre za klini�no naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni panel v okviru ocenjevalnega postopka. V okviru medicinskih ved mora biti vsaj 50 % sredstev namenjenih klini�nim raziskavam.

Veliki projekti so temeljni interdisciplinarni projekti, ki vklju�ujejo najmanj dve vedi. V izbor za sofinanciranje se uvrstita:

• dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno naravoslovno vedo;
• dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno tehni�ko vedo;
• en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno medicinsko vedo;
• en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno biotehni�ko vedo;
• en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno dru�boslovno vedo;
• en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno humanisti�no vedo;

Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:

• v primeru da na posamezni vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s prej�njim odstavkom lahko uvrstile v izbor na posamezni primarni vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih primarnih vedah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, glede na dose�eno oceno do skupno razpisanega �tevila prijav velikih projektov (8 prijav);
• v primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvr��enih 8 prijav projektov, se preostanek sredstev javnega razpisa (za predmet 2.d to�ke javnega razpisa) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega javnega razpisa, na katere ob�asno strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo predvidenega �tevila.

Velikih projektov se ne prijavlja na podlagi sporazuma z mad�arsko agencijo NKFIH ter na podlagi sporazuma WEAVE z avstrijsko agencijo FWF, poljsko agencijo NCN, �vicarsko agencijo SNSF, Hrva�ko agencijo HRZZ, Flamsko agencijo FWO in �e�ko agencijo GA�R.

III. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Ale�a Debeljaka

V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. Ale�a Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). Pri tem se upo�tevajo naslednja dolo�ila:

• Okvirni obseg sredstev za temeljne raziskovalne projekte Program AD: 1.200.000 EUR letno.
• Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta � Program AD je 100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
• Ob�asno strokovno telo pripravi predlog prednostnega seznama projektov, in sicer se na raziskovalno vedo v izhodi��u uvrstita dva najbolje ocenjena projekta, pri �emer ne smeta biti z istega podro�ja znotraj vede. V primeru, da so v okviru vede prijavljeni le projekti z enega podro�ja, se uvrstita dva najbolje ocenjena projekta znotraj istega podro�ja.
• V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvr��enih 12 prijav projektov, se preostanek sredstev javnega razpisa (za predmet 2.c to�ke javnega razpisa) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega javnega razpisa, na katere ob�asno strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstil dveh prijav projektov.
• V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih projektov skladno z dolo�ili, ki veljajo za izbor teh projektov.
• Panel za vsako posamezno vedo na kateri so prijave za (so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov � Program AD, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa in niso uvr��ene na predlog prednostnega seznama na podlagi tretje ali pete alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava ZSA in najve� do vi�ine razpolo�ljivih sredstev javnega razpisa (za predmet 2.c to�ke javnega razpisa) dopolni predlog prednostnega seznama prijav; pri tem velja, da sta na predlog prednostnega seznama lahko na raziskovalno vedo uvr��ena ve� kot dva projekta.
• V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od maksimalnega �tevila mo�nih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se v izbor uvrsti vse prijave.

Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD

• Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaklju�ka javnega razpisa in najmanj zadnje leto pred zaklju�kom javnega razpisa bivati v tujini, in ne sme biti zaposlen v Republiki Sloveniji Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se �teje za izpolnjen tudi, �e je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko disertacijo v tujini v letu 2019 oziroma do zaklju�ka javnega razpisa.
• Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaklju�ka javnega razpisa izpolnjevati pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo ve� kot 10 let.
• Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaklju�ka javnega razpisa dr�avljan Republike Slovenije.
• Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem projektu, ki ga vodi, najmanj v vi�ini 680 efektivnih ur raziskovalnega dela letno (40% od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe za sofinanciranje raziskovalnega projekta, pridobljen na javnem razpisu, mora imeti evidentiran vsaj 40% dele� zaposlitve za raziskovalno dejavnost. Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta.
• V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vra�ajo v Republiko Slovenijo.

IV. Panel

Panel sestavljajo �lani ob�asnega strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot �lanov ob�asnega strokovnega telesa.

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Splo�no

Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah. V prvi fazi strokovna slu�ba ARRS za vse raziskovalne programe izra�una povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino, povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na raziskovalno podro�je in okvirno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino za �as trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pri�eli izvajati pred letom 2015, se izra�un opravi za obdobje od leta 2015 do izteka obdobja financiranja. Izra�un se opravi po ena�bi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izra�unov (povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno podro�je ter okvirno �tevilo mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja) niso cela �tevila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izra�unov dolo�i �tevilo mentorskih mest po raziskovalnih podro�jih za obravnavano leto, �tevilo mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno �tevilo mentorskih mest po raziskovalnih programih za �as trajanja raziskovalnega programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov sporo�ijo kandidate za mentorje, skladno z dolo�enim letnim �tevilom mest na programsko skupino ter ob upo�tevanju metodologije in 109. �lena pravilnika o postopkih.

Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno podro�je, ki ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno podro�je.

II. Parametri za dolo�itev �tevila mentorskih mest

�tevilo mentorskih mest se dolo�i na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja raziskovalni program, ter glede na �tevilo razpisanih mest na vedo.

Ocena kakovosti raziskovalnega programa

Ocena kakovosti raziskovalnega programa je dolo�ena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvr��eni v �tiri skupine: A, B, C in D. Kakovost raziskovalnega programa je izra�ena s faktorjem f_L:
 

Velikost programske skupine

Velikost programske skupine je dolo�ena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa v FTE (S_pr).

Tip raziskovalne organizacije

Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne programe, se po tipu delijo na:

• visoko�olske zavode oziroma univerze in raziskovalne organizacije, ki so klini�ne bolni�nice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v nadaljevanju: klinike) ter
• druge raziskovalne organizacije.

Pri tipu raziskovalne organizacije se upo�teva le mati�na raziskovalna organizacija raziskovalnega programa.

Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odra�a razlike v velikosti raziskovalnih programov med visoko�olskimi zavodi oziroma univerzami in klinikami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ker so te razlike med vedami razli�ne, je faktor dolo�en po vedah.

Vrednost faktorja f_I, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se upo�teva pri izra�unu �tevila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo visoko�olski zavodi oziroma univerze in klinike. Vrednost faktorja  f_I, po vedah: 

III. Izra�un �tevila mentorskih mest

Povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L, se izra�una po naslednji ena�bi:

N_v - �tevilo razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko je pri razpisanem �tevilu mentorskih mest v obravnavanem letu upo�tevana izravnava s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno ve� mentorskih mest, kot je bilo razpisanih, pove�a za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.

f_L - faktor, povezan s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa

f_I - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije

S_pr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.

Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.

�tevilo mentorskih mest na programsko skupino za �as trajanja raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne programe, ki so se za�eli izvajati pred letom 2015, se izra�una tako, da se za predhodna leta upo�teva povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino izra�unano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L), za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa pa se upo�teva izra�unano povpre�no letno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino, ki je izra�unano za obravnavano leto.

Okvirno �tevilo mentorskih mest po raziskovalnih podro�jih znotraj vede je vsota letnega povpre�nega �tevila mentorskih mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem podro�ju znotraj vede.

IV. Dolo�itev �tevila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto

Strokovno telo dolo�i �tevilo mentorskih mest na raziskovalno podro�je na podlagi vsote izra�unanega povpre�nega letnega �tevila mentorskih mest za posamezno programsko skupino na raziskovalnih podro�jih, in sicer:

1. za osnovo uporabi izra�unano �tevilo mentorskih mest na raziskovalno podro�je na dve decimalki natan�no,
2. upo�teva razliko med izra�unanim �tevilom in �tevilom dodeljenih mentorskih mest na raziskovalno podro�je (malus oziroma bonus), ki je bila dolo�ena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus (negativna razlika) in bonus (pozitivna razlika) se pri�teje k izra�unanemu �tevilu mentorskih mest po raziskovalnih podro�jih,
3. dolo�i mentorska mesta raziskovalnim podro�jem, ki so bli�ja celim �tevilom,
4. v primeru, da imata dve raziskovalni podro�ji ali ve� raziskovalnih podro�ij enako razliko do celega �tevila in na vedi ni dovolj mentorskih mest za zaokro�itev �tevila mentorskih mest na teh raziskovalnih podro�jih navzgor, se mentorsko mesto dodeli raziskovalnemu podro�ju, ki ima vi�ji dele� raziskovalnih programov, ki so uvr��eni v skupino A (t. j. dele� raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 23,00 do 25,00). �e na raziskovalnih podro�jih ni raziskovalnih programov, uvr��enih v skupino A, se upo�teva vi�ji dele� raziskovalnih programov, uvr��enih v skupino B (t. j. dele� raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 20,76 do 22,99),
5. dolo�i malus oziroma bonus na raziskovalno podro�je, ki se upo�teva v postopku dodelitve mentorskih mest na raziskovalno podro�je v prihodnjem letu.

Dolo�itev �tevila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih podro�jih, na podlagi:

1. dolo�enega �tevila mentorskih mest na raziskovalno podro�je in
2. izra�unanega povpre�nega letnega �tevila mentorskih mest na programsko skupino, zaokro�enega na dve decimalki ter
3. upo�tevane razlike med izra�unanim in dodeljenim �tevilom mentorskih mest na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila dolo�ena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se pri�teje k izra�unanemu povpre�nemu letnemu �tevilu mentorskih mest na programsko skupino.

Mentorsko mesto se dodeli programski skupini z vi�jim izra�unanim povpre�nim letnim �tevilom mentorskih mest z upo�tevanim malusom oziroma bonusom iz predhodnega leta.

Pri dolo�itvi �tevila mentorskih mest programski skupini se upo�teva, da mora biti malus v intervalu med -0,01 in -0,99. �e zaradi navedene omejitve vi�ine malusa ni mo�no razdeliti vseh mentorskih mest, ki so bila prehodno dodeljena raziskovalnemu podro�ju, se mentorsko mesto dodeli programski skupini na raziskovalnem podro�ju v okviru iste vede, ki ima najni�jo razliko do naslednjega celega �tevila. Zaradi prenosa mentorskega mesta na drugo raziskovalno podro�je se na novo izra�una bonus oziroma malus za obe raziskovalni podro�ji.

�e imata dve ali ve� programskih skupin ob upo�tevanju malusov oziroma bonusov pri izra�unanih povpre�nih letnih �tevilih mentorskih mest na programsko skupino enako vrednost in na raziskovalnem podro�ju ni dovolj mentorskih mest za zaokro�itev �tevila mentorskih mest navzgor, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z vi�jo skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa.

Strokovno telo za vsako programsko skupino dolo�i malus oziroma bonus, ki se upo�teva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem letu.

Malusi oz. bonusi se upo�tevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.

V. Dolo�itev okvirnega �tevila mentorskih mest po programskih skupinah za �as trajanja raziskovalnega programa

Strokovno telo dolo�i tudi okvirno �tevilo mentorskih mest na programsko skupino za �as trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pri�eli izvajati pred letom 2015, je okvirno �tevilo mentorskih mest dolo�eno za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.

Pri dolo�itvi okvirnega �tevila mentorskih mest na raziskovalni program za �as trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:

1. �e je izra�unano �tevilo mentorskih mest za �as trajanja raziskovalnega programa celo �tevilo, je to �tevilo tudi okvirno �tevilo mentorskih mest programskim skupinam za �as trajanja raziskovalnega programa,
2. �e je izra�unano �tevilo mentorskih mest za �as trajanja raziskovalnega programa do 0,25 vi�je od celega �tevila, se okvirno �tevilo mentorskih mest programskim skupinam za �as trajanja raziskovalnega programa zaokro�i navzdol,
3. �e je izra�unano �tevilo mentorskih mest za �as trajanja raziskovalnega programa od 0,26 do 0,75 vi�je od celega �tevila, je okvirno �tevilo mentorskih mest programskim skupinam za �as trajanja raziskovalnega programa interval med spodnjim in zgornjim celim �tevilom (v primeru intervala �od 0 do 1�, strokovno telo uporabi izraz �do 1�),
4. �e je izra�unano �tevilo mentorskih mest za �as trajanja raziskovalnega programa od 0,76 do 0,99 vi�je od celega �tevila, se okvirno �tevilo mentorskih mest programskim skupinam za �as raziskovalnega programa zaokro�i navzgor.

Okvirno �tevilo mentorskih mest programskim skupinam za �as trajanja raziskovalnega programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, da se je raziskovalni program pri�el pred letom 2015) se lahko v �asu izvajanja raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim �tevilom mentorskih mest za posamezno leto ter s spremembami obsega in dol�ine financiranja raziskovalnih programov.

VI. Upo�tevanje prenosov mentorskih mest

Pri raziskovalnih programih, pri katerih so bili v predhodnem letu izvedeni prenosi mentorskih mest (111. �len pravilnika o postopkih), se izra�unajo bonusi oziroma malusi na naslednji na�in:

• raziskovalnemu programu, ki je mentorsko mesto oddalo, se k izra�unanemu bonusu/malusu v postopku dodelitve mentorskega mesta pri�teje 1 in
• raziskovalnemu programu, ki je mentorsko mesto dobilo, se k izra�unanemu bonusu/malusu v postopku dodelitve mentorskega mesta od�teje 1.

�e je pri�lo do prenosa mentorskih mest med raziskovalnimi programi, ki delujejo na razli�nih raziskovalnih podro�jih, se izra�unajo bonusi oziroma malusi na naslednji na�in:

• raziskovalnemu podro�ju, na katerem deluje raziskovalni program, ki je mentorsko mesto oddalo, se izra�unanemu bonusu/malusu na raziskovalno podro�je v postopku dodelitve mentorskih mest pri�teje 1 in
• raziskovalnemu podro�ju, na katerem deluje raziskovalni program, ki je mentorsko mesto dobilo, se izra�unanemu bonusu/malusu na raziskovalno podro�je v postopku dodelitve mentorskih mest od�teje 1.

�. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo to�kuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela �: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme

¹ Upo�teva se ocena iz zadnje evalvacije raziskovalnih in infrastrukturnih programov na javnem razpisu/pozivu, ki velja na dan zaklju�ka javnega razpisa za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme.

² Pri infrastrukturnih programih, ki se izvajajo na univerzah se upo�teva skupna ocena celotnega infrastrukturnega programa na javnem razpisu/pozivu, torej ocena univerze in ne delna ocena po �lanicah univerze.
 

D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se dolo�i na podlagi meril, dolo�enih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
 

 II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko ob�asno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, �e sodi, da je taka uvrstitev primernej�a.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje �tevil�ne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izra�un dotacije 

Po to�kovanju strokovno telo dolo�i �tiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v �etrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to lo�eno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRA�UN DOTACIJE (D_ZS11*)

Za izra�un pripadajo�ih sredstev za sofinanciranje organizacije stro�kov znanstvenih sestankov, se upo�teva �tevilo udele�encev (D₁), �tevilo referentov (D₂), �tevilo dni (D₃), �tevilo tujih vabljenih predavateljev (D₄), administriranje, ki je odvisno od �tevila referentov (D₅) in naslednji finan�no opredeljeni elementi:
 

Dotacija se izra�una na naslednji na�in:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

1. kategoriji pripada 100% dele� izra�une dotacije
2. kategoriji pripada 75% dele� izra�une dotacije
3. kategoriji se procentualni dele� ra�unsko dolo�i
4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od vi�ine sredstev za ta program. Procentualni dele� se dolo�i za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvle�ek referatov.

V program sofinanciranja je mogo�e uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj po�lje dovolj iz�rpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja �e njegovo temo ali okvirni program) ter natan�no opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udele�encev) se krijejo tudi stro�ki pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stro�ke najve� za 3 dni. ARRS sofinancira vse stro�ke bivanja najve� 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udele�encev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali ve� dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za najve� 100 referentov.

�e je izra�un dotacije ve�ji, kot so zapro�ena sredstva, se upo�teva zapro�ena sredstva.
 

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so dolo�eni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
 

^* Se�tevanje to�k po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da se�tevek to�k pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) prese�e najve�jo mo�no �tevilo to�k, se upo�teva najve�je mo�no �tevilo to�k pri posameznem kazalcu. V primeru, da �tevilo to�k v posamezni vrstici prese�e najve�jo mo�no �tevilo to�k v posamezni vrstici, se upo�teva najve�je mo�no �tevilo to�k.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali najve� dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje �tevil�ne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem to�kovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravi�eni stro�ki

Agencija zagotavlja sredstva za pla�ilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stro�ke iz dr�ave bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stro�ke bivanja v Republiki Sloveniji.

Za pla�ilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v vi�ini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.
 

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

I. Splo�no

Prijavitelj lahko na javni razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, �e elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na javni razpis prijaviti najmanj 20% serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na javni razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z zalo�nikom, lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev � �lanic konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec konzorcija.

II. Elementi ocenjevanja

Dostopnost (8.1) se meri s �tevilom raziskovalcev, ki imajo dostop do prijavljenih serijskih publikacij.

Pogostnost uporabe (8.2) se meri s povpre�no uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu in �tevilom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah. Kot uporaba se upo�teva �tevilo skupno �tevilo dostopov do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povpre�na uporaba se izra�una tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih �tevilom. �tevilo to�k se dolo�i glede na to, v kateri razred spada izra�unana povpre�na vrednost. �tevilo objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah se izra�una kot povpre�je objav na revijo v dveh letih. Povpre�no �tevilo objav se izra�una tako, da se skupno �tevilo objav v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim �tevilom publikacij. �tevilo to�k se dolo�i glede na to, v kateri razred spada izra�unana povpre�na vrednost.

Kakovost in pomen naro�ene mednarodne znanstvene literature (9.6) se merita s faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). �e je serijska publikacija v ve� kategorijah, se upo�teva kategorija z najvi�jim �tevilom to�k. To�ke se dolo�ijo na podlagi povpre�nega �tevila to�k v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v sofinanciranje. Upo�tevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povpre�no �tevilo to�k se zaokro�i na najbli�je �tevilo to�k, pri �emer se povpre�je, ki je to�no na sredini, zaokro�i na vi�jo vrednost.

Potencialni vpliv zaradi razvoja, raz�irjanja in uporabe pri�akovanih rezultatov raziskav se ocenjuje z dele�em sredstev iz drugih virov (5.7). Sredstva iz drugih virov so sredstva, ki niso bila pridobljena iz  prora�una Republike Slovenije.

Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finan�nimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (6.7) se ugotavlja s stro�kom �lanka in dostopom do teko�ih vsebin. Stro�ek �lanka se izra�una tako, da se sredstva za nakup delijo s �tevilom prenesenih �lankov prijavljenih serijskih publikacij. Stro�ek �lanka praviloma ne sme biti vi�ji od 6 EUR. Dostop do teko�ih vsebin se ugotavlja z dele�em prijavljenih serijskih publikacij, ki omogo�ajo dostop do �lankov v tisku. Dele�, ki je to�no na sredini, se zaokro�i na vi�jo vrednost.

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli F.

Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja

III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finan�no ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih podro�jih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature in stro�kov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

�e je v prijavi navedenih ve� znanstvenih ved, se upo�teva prva, razen pri Centralni tehni�ki knji�nici, ki se vedno obravnava v tehniki. �e v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanj�e �tevilo to�k. �e nakup posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za sofinanciranje prijavilo ve� prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je stro�ek �lanka vi�ji od 6 EUR.

Strokovno telo posebej predlaga tudi sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov, ki imajo dodatno vrednost.
 

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnega seznama ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri �lane, dolo�i skladnost prijav s prednostnimi merili javnega razpisa tako, da vsako prijavo ozna�i z "DA" (v nadaljevanju: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju: neskladne prijave). Strokovna komisija lahko po potrebi pri dolo�itvi skladnosti prijav s prednostnimi podro�ji pridobi mnenje �lanov strokovnih teles agencije.

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja je ocena A_1, dolo�ena na podlagi elementov v poglavju A te metodologije.

Pri enostranskih in dvostranskih razpisih za bilateralne projekte zna�a obvezni dele� bilateralnih projektov, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo ve� kot pet let (upo�teva se leto zagovora doktorata), 20%.

Pri razpisih za bilateralne projekte strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav, pri �emer razvrsti prijave po slede�em vrstnem redu:

• na vrh seznama se uvrsti prijave, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo ve� kot pet let (upo�teva se leto zagovora doktorata), po padajo�em vrstnem redu s pripadajo�imi kvantitativnimi ocenami za znanstveno uspe�nost vodje projekta, ki se dolo�i na podlagi ocene A1 iz 35. �lena pravilnika o postopkih, ob upo�tevanju obveznega dele�a bilateralnih projektov iz prej�njega odstavka,
• za tem se razvrsti prijave, ki niso izpolnile dolo�il iz prej�nje alineje, in sicer po padajo�em vrstnem redu glede na kvantitativne ocene za znanstveno uspe�nost vodje projekta, ki se dolo�i na podlagi ocene A1 iz 35. �lena pravilnika o postopkih.

II. Projekti v okvirnih programih

Za pripravo in prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izpla�a enkratni finan�ni prispevek k stro�kom priprave in prijave projekta v znesku 2.000 EUR raziskovalni organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (vsaj tri razli�ne raziskovalne organizacije iz vsaj treh razli�nih dr�av EU oziroma pridru�enih dr�av OP) ali kot koordinatorka v nacionalnem konzorciju, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in 1000 EUR raziskovalni organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujo�a organizacija v konzorciju, oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja. Do prispevka so upravi�eni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dose�ejo vsaj 65 % najve�jega mo�nega �tevila to�k po zaklju�eni drugi fazi ocenjevanja v posameznem recenzijskem postopku oziroma oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant) oziroma vsaj dve oceni �Pass� pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).

III. Prilagojeni raziskovalni projekti v okviru komplementarne sheme ERC

Prijavitelj lahko prijavi prilagojeni raziskovalni projekt v okviru komplementarne sheme (v nadaljevanju: prilagojeni raziskovalni projekt), �e recenzija prijave raziskovalnega projekta na mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljevanju: mednarodni projekt) prese�e prag za mo�no sofinanciranje, ki ga dolo�a spodnja tabela. Agencija ob upo�tevanju prora�unskih mo�nosti sofinancira prijavitelje, vpisane v Zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljevanju: Evidenca RO) in zasebne raziskovalce vpisane, v register zasebnih raziskovalcev, ki ga vodi agencija, ki bodo izvajali prilagojeni raziskovalni projekt, za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant), vendar najve� v obsegu, kot ga dolo�a spodnja tabela:

Tabela G: Ocenjevanje prijav prilagojenih raziskovalnih projektov

Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.

Prijavitelj mora poleg prijave prilagojenega raziskovalnega projekta predlo�iti dokazilo o dose�eni uspe�nosti na mednarodnem razpisu ERC in celotno prijavno vlogo na mednarodni razpis ERC. �e je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega raziskovalnega projekta vsebovati tudi izjave �lanov konzorcija o mo�nostih in obsegu sodelovanja ter vi�ino sofinanciranja v prilagojenem raziskovalnem projektu oziroma obrazlo�itev zakaj njihovo sodelovanje ni potrebno. �e so v prilagojeni raziskovalni projekt vklju�eni �lani mednarodnega konzorcija, agencija sofinancira samo tisti del prilagojenega raziskovalnega projekta, ki se nana�a na �lane raziskovalne skupine, ki imajo eviden�no �tevilko raziskovalca pri agenciji (so vpisani v Evidenco RO). 

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih raziskovalnih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni raziskovalni projekt omogo�a realizacijo raziskav, ki bodo vodile h glavnim ciljem mednarodnega projekta, predlaga obseg in trajanje sofinanciranja ter pripravi predlog finan�no ovrednotenega prednostnega seznama prijav, ki ga posreduje Znanstvenemu svetu agencije v obravnavo.

Na predlog ZSA direktor agencije sprejme sklep o  sofinanciranju prilagojenih raziskovalnih projektov, na podlagi katerega agencija izda individualna obvestila. Individualno obvestilo dolo�a obseg raziskovalnih ur, kategorijo cene raziskovalne ure in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu od sprejema sklepa direktorja. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo o sofinanciranju prilagojenega raziskovalnega projekta, v kateri uredi pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF - Der Wissenschaftsfonds v vlogi vodilne agencije

Kadar je FWF v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo avstrijsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi FWF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili FWF. Slovenski in avstrijski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih avstrijsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem avstrijsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis je odprt do preklica.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za avstrijski del raziskovalnega projekta pri FWF in skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja avstrijskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira FWF, mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najve� tri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede FWF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja FWF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni avstrijsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi FWF, pozitivno ocenjen in ga FWF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

B) FWO - Fonds Wetenschappelijk Onderzoek - Vlaanderen v vlogi vodilne agencije  

Kadar je FWO v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo flamsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi FWO. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili FWO. Slovenski in flamski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih flamsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem flamsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi FWO.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za flamski del raziskovalnega projekta pri FWO in skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja flamskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira FWO, mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najmanj tri in najve� �tiri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR oziroma v skupnem obsegu sofinanciranja do 300.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede FWO. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja FWO in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni flamsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi FWO, pozitivno ocenjen in ga FWO predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

C) NSF � National Science Foundation v vlogi vodilne agencije

Skupno prijavo ameri�ko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NSF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NSF. Slovenski in ameri�ki del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih ameri�ko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem ameri�ko-slovenskem raziskovalnem projektu.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za ameri�ki del raziskovalnega projekta pri NSF in skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja ter trajanje slovenskega dela skupnega ameri�ko-slovenskega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS, ne sme presegati skupnega zneska ter trajanja ameri�kega dela projekta, ki ga sofinancira NSF. Skupni znesek ameri�kega dela raziskovalnega projekta se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za ameri�ki dolar (USD) na dan objave vzporednega javnega razpisa.

Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NSF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju pripozna postopek ocenjevanja NSF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni ameri�ko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi NSF, pozitivno ocenjen in ga NSF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

D) NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije

Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo mad�arsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH. Slovenski in mad�arski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih mad�arsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem mad�arsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi NKFIH.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za mad�arski del raziskovalnega projekta pri NKFIH in skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek sofinanciranja mad�arskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH mora presegati skupni znesek sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira ARRS. Skupni znesek mad�arskega dela raziskovalnega projekta se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za mad�arski forint (HUF) na dan objave vzporednega javnega razpisa, razen kadar s partnerko agencijo ni dogovorjeno druga�e.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najve� tri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in samane izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni mad�arsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi NKFIH, pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

E.) SNSF � Swiss National Science Foundation v vlogi vodilne agencije

Kadar je SNSF v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo �vicarsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi SNSF. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili SNSF. Slovenski in �vicarski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS in SNSF sta se dogovorili, da se v vlogi vodilne agencije letno izmenjujeta.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih �vicarsko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga  objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem �vicarsko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi SNSF.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek raziskovalnega projekta lo�eno za �vicarski in slovenski del raziskovalnega projekta skladno s pravili SNSF in ARRS. Skupni znesek �vicarskega dela raziskovalnega projekta se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za �vicarski frank (CHF) na dan objave vzporednega javnega razpisa, razen kadar s partnerko agencijo ni dogovorjeno druga�e.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najve� tri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta je ob sprejemanju sklepa ZSA do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede SNSF. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja SNSF in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni �vicarsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi SNSF, pozitivno ocenjen in ga SNSF predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

F.) HRZZ � Hrvatska zaklada za znanost v vlogi vodilne agencije

Kadar je HRZZ v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo hrva�ko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi HRZZ. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili HRZZ. Slovenski in hrva�ki del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS in HRZZ sta se dogovorili, da se v vlogi vodilne agencije letno izmenjujeta.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih hrva�ko-slovenskih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem hrva�ko-slovenskem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi HRZZ.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za hrva�ki del raziskovalnega projekta pri HRZZ in skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za slovenski del raziskovalnega projekta pri ARRS. Skupni znesek hrva�kega dela raziskovalnega projekta se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za hrva�ko kuno (HRK) na dan objave vzporednega javnega razpisa, razen kadar s partnerko agencijo ni dogovorjeno druga�e.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najve� tri leta.Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede HRZZ. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja HRZZ in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni hrva�ko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi HRZZ, pozitivno ocenjen in ga HRZZ predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

G.) CEUS � Srednjeevropsko partnerstvo za znanost

V partnerstvo CEUS so poleg ARRS vklju�ene FWF (Fonds zur F�rderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), GA �R (Grantov� Agentura �esk� Republiky, Republika �e�ka) in NCN (Narodowe Centrum Nauki, Poljska).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalkam in raziskovalcem iz �tirih dr�av omogo�a prijavo skupnih raziskovalnih projektov.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vklju�enih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS za sofinanciranje slovenskega dela skupnih raziskovalnih projektov objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi  ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem raziskovalnem projektu. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta izra�en v evrih. Skupni znesek za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za posamezno nacionalno valuto na dan objave vzporednega javnega razpisa, razen kadar s partnerko agencijo ni dogovorjeno druga�e. Vsaka agencija sofinancira svoj del raziskovalnega projekta. Skupni znesek sofinanciranja vsakega dela nacionalnega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancirajo vodilna agencija in partnerske agencije, mora biti skladen s smernicami, ki so priloga k podpisanemu sporazumu o multilateralni shemi vodilne agencije.

Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, pozitivno ocenjen in ga vodilna agencija predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.

H.) WEAVE � Multilateralna vodilna agencija

Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave so poleg ARRS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nem�ija), FNR (The Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, Agricultural Sciences and Spatial Planning, �vedska), FWF (Fonds zur F�rderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation � Flanders, Belgija), GACR (The Czech Science Foundation, �e�ka), HRZZ (Hrvatska zaklada za znanost, Hrva�ka), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN (Research Council of Norway, Norve�ka) in SNSF (Swiss National Science Foundation, �vica).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalkam in raziskovalcem omogo�a prijavo skupnih raziskovalnih projektov Weave.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Prijava skupnega raziskovalnega projekta Weave mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta Weave morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vklju�enih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS, kadar ne nastopa v vlogi vodilne agencije, za sofinanciranje slovenskega dela skupnih raziskovalnih projektov Weave objavi vzporedni javni razpis, na katerega mora prijavitelj slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave oddati izpolnjen prijavni obrazec, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vzporedni javni razpis je razpis, ki ga objavi ARRS z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev opredeljenih v vzporednem javnem razpisu in pridobitve osnovnih podatkov o skupnem raziskovalnem projektu Weave. Vzporedni javni razpis �asovno sovpada z razpisom, ki ga objavi agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije.

Prijavitelji morajo v prijavni vlogi navesti skupni znesek zapro�enega sofinanciranja za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta Weave izra�en v evrih. Skupni znesek za vsak nacionalni del raziskovalnega projekta Weave se v evre prera�una po te�aju Banke Slovenije za posamezno nacionalno valuto na dan objave vzporednega javnega razpisa, razen kadar s partnersko agencijo ni dogovorjeno druga�e. Vsaka agencija sofinancira svoj del raziskovalnega projekta Weave.

Najve�ji mo�ni letni obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave, ki se opredeli v prijavni vlogi, zna�a do 100.000 EUR. Obseg sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave se za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega projekta Weave prera�una v ekvivalent polne zaposlitve (FTE) po veljavni ceni ekvivalenta polne zaposlitve (FTE) na dan sprejetja sklepa ZSA in je merodajen v celotnem obdobju sofinanciranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta Weave izvede agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Agencija lahko prevzame v sofinanciranje slovenski del raziskovalnega projekta Weave, �e je skupni raziskovalni projekt Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi vodilna agencija, pozitivno ocenjen in ga vodilna agencija predlaga v sofinanciranje. Slovenski del raziskovalnega projekta Weave se sofinancira v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor agencije skladno z razpolo�ljivimi finan�nimi sredstvi v finan�nem na�rtu agencije.
 

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splo�no - prijave

Tipi prijav so:

• �Nadaljevanje obstoje�ega programa�,
• �Nova prijava � preoblikovanje�,
• �Nova prijava�.

II. Preoblikovanje raziskovalnih programov

RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnih programov, tako da raziskovalni program oz. programe:

• priklju�i h kateremu od drugih raziskovalnih programov (zdru�itev raziskovalnih programov) ali
• razdeli na dva ali ve� novih raziskovalnih programov (razdru�itev raziskovalnega programa) ali
• preoblikuje na drug na�in.

V primeru izbora prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet zdru�itve raziskovalnih programov, financiranje raziskovalnih programov pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet zdru�itve, se financiranje raziskovalnih programov nadaljuje do izteka �e sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

V primeru izbora vseh prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdru�itve, financiranje raziskovalnega programa pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve ene ali ve� prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdru�itve, se financiranje nadaljuje do izteka �e sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

�e se preoblikovani raziskovalni program izte�e v letu poziva/razpisa, se izbrane prijave financira ne glede na eno ali ve� zavrnjenih prijav, ki so predmet preoblikovanja.

III. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila) so dolo�eni v Tabeli H.

Tabela H: Elementi ocenjevanja prijav raziskovalnih programov
 

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na pol to�ke natan�no (0, 0.5, 1, 1.5, 2, 2.5, 3, 3.5, 4, 4.5 ali 5).

IV. Vrednotenje programskih skupin za pove�anje financiranja raziskovalnih programov

Pri vrednotenju programskih skupin na podlagi 67. �lena pravilnika o postopkih se pri dolo�itvi ocene A, B ali C raziskovalnim programom uporabijo naslednja merila:

• za kazalnik 1.9. Skupna ocena raziskovalnega programa se kot merilo upo�teva skupno oceno raziskovalnega programa ob zadnjem ocenjevanju prijave raziskovalnega programa,
• za kazalnik 1.10. Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov se kot merilo upo�teva koli�nik med sredstvi agencije za izvajanje raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov, glede na vedo raziskovalnega programa,
• za kazalnik 2.1. Sredstva iz drugih virov (ocena A3) se kot merila upo�tevajo trije koli�niki, glede na vedo raziskovalnega programa:
  • koli�nik med sredstvi iz projektov za gospodarstvo (GOSP) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
  • koli�nik med sredstvi iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov (MED) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
  • koli�nik med sredstvi, pridobljenimi iz dr�avnega oziroma ob�inskih prora�unov in drugih javnih virov (MIN) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe.

Pri kazalnikih 1.10. in 2.1. se merila vrednotijo za zadnje petletno obdobje pred letom objave poziva. �e agencija s podatki za zadnje leto pred letom objave poziva ne razpolaga, se merila vrednotijo za zadnje petletno obdobje, za katerega agencija razpolaga s podatki. �e je obdobje financiranja raziskovalnega programa kraj�e od petih let, se upo�teva ustrezno kraj�e obdobje. Pri raziskovalnih programih, ki so bili predmet preoblikovanja, se upo�tevajo tudi sredstva raziskovalnih programov pred preoblikovanjem. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.

Pri kazalniku 1.10. se kot sredstva agencije za izvajanje raziskovalnega projekta upo�teva sredstva, prera�unana iz raziskovalnih ur iz PRU obrazcev raziskovalnih projektov, ki jih je imel posamezni �lan programske skupine znotraj RO, ki izvaja raziskovalni program. �e je bil raziskovalec v posameznem letu �lan ve� raziskovalnih programov, se sredstva projektov posameznemu programu upo�tevajo sorazmerno.

Pri kazalniku 2.1. se upo�tevajo podatki o sredstvih, pridobljenih iz pozivov za Vpetost �lanov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS (ocena A3) za �lane posamezne programske skupine v okviru RO, ki izvaja raziskovalni program.

V primeru univerz, ki so hkrati tudi javne raziskovalne organizacije, se podatki pri kazalniku 1.10 in pri kazalniku 2.1. upo�tevajo v okviru �lanice univerze, ki izvaja raziskovalni program.

Vrednosti meril za dolo�itev ocene A, B ali C za kazalnike 1.09., 1.10. in 2.1. so:

• Ocena A: vrednost merila je nad povpre�jem na vedi,
• Ocena B: vrednost merila je enaka ali ve�ja kot ½ povpre�ja na vedi in enaka ali manj�a kot povpre�je na vedi,
• Ocena C: vrednost merila je manj�a kot ½ povpre�ja na vedi.

V. Izra�un pove�anja financiranja raziskovalnih programov na podlagi vrednotenja programskih skupin

Dodatno financiranje raziskovalnih programov je sorazmerno najve�jemu mo�nemu pove�anju glede na merili 1.10. in 1.9. ter glede na predvideni obseg razpolo�ljivih sredstev javnega poziva. �e bi ta izra�un za katerega od raziskovalnih programov pomenil pove�anje za ve� kot 50 %, se temu programu dodeli pove�anje v vi�ini 50 %, preostala sredstva pa se sorazmerno dodeli med ostale raziskovalne programe.

�e raziskovalni program, ki je upravi�en do dodatnega financiranja po prej�njem odstavku, izvaja ve� raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO), agencija razdeli dodatna sredstva sorazmerno z obstoje�o delitvijo sredstev med RO v teko�em pogodbenem letu.

VI. Vrednotenje programskih skupin za dolo�itev letnega obsega financiranja raziskovalnih programov v ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis

V okviru ocenjevalnega postopka javnega poziva in javnega razpisa za financiranje raziskovalnih programov se vrednotenje programskih skupin izvede za zadnje petletno obdobje pred letom objave javnega poziva in javnega razpisa na na�in kot je dolo�eno v podpoglavju IV tega poglavja.

V posameznem ocenjevalnem postopku prijav na javni poziv in javni razpis za financiranje raziskovalnih programov se upo�tevajo tudi sredstva, pridobljena na podlagi poziva za pove�anje financiranja programskih skupin.

VII. Sestava programskih skupin

Pri izra�unu ustreznega dele�a raziskovalcev (dve tretjini oz. tri �etrtine), se �tevilo raziskovalcev zaokro�i navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj iz prej�njega odstavka je izpolnjen, �e 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj).

VIII. Elementni ocenjevanja prijav pri tematskih pozivih

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila) za tematske pozive so dolo�eni v Tabeli H2.

Tabela H2: Elementi ocenjevanja prijav raziskovalnih programov pri tematskih pozivih

�lani panela vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na pol to�ke natan�no (0, 0.5, 1, 1.5, 2, 2.5, 3, 3.5, 4, 4.5 ali 5).

Pri oblikovanju predloga prednostnega seznama prijav panel na plenarni seji razvrsti prijave znotraj vsake skupine tematik, in sicer po padajo�em vrstnem redu skupne ocene prijave, pri �emer za vsako tematiko poziva na prednostni seznam uvrsti najmanj dve prijavi z najvi�jo skupno oceno prijave.�.

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

I. Splo�no

Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v pla�nem FTE dolo�i na javnem razpisu oziroma javnem pozivu za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, v skladu s postopkom, ki je opredeljen v pravilniku o postopkih in v to�ki a) naslednjega podpoglavja. Obseg sofinanciranja neposrednih stro�kov materiala in stro�kov storitev ter amortizacije (v nadaljevanju: MSA) se dolo�i na letni ravni, in sicer na temelju predlo�enih letnih finan�nih na�rtov in po postopku, ki je dolo�en v to�ki b) naslednjega podpoglavja.

II. Elementi ocenjevanja

a. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalnik in merila) prijav so dolo�eni v Tabeli I.

Tabela I: Ocenjevanje prijav infrastrukturnih programov

 

Kriterij	�t. kriterija iz 77. �lena pravilnika	Kazalniki in merila	To�ke
Kakovost izvedene podporne dejavnosti	7	Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa (kazalnik 7.1.) -          Dose�eni rezultati / cilji glede na velikost infrastrukturne skupine -          Dose�eni rezultati glede na obseg sofinanciranja	0-5     0-2.5   0-2.5
		Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 7.2.) -          Pomen in u�inkovitost infrastrukturne podpore za notranje uporabnike (znotraj RO) v preteklem programskem obdobju -          Pomen in u�inkovitost infrastrukturne podpore za zunanje uporabnike v preteklem programskem obdobju	0-5     0-2.5     0-2.5
		Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkori��enosti zmogljivosti, tehnolo�ka zahtevnost ter prispevek k izkori��enosti infrastrukture RO (kazalnik 7.3.) -          Tehnolo�ka zahtevnost raziskovalne in infrastrukturne opreme ter druge infrastrukture v preteklem programskem obdobju (kjer je relevantno) -          Stopnja izkori��enosti  raziskovalne in infrastrukturne opreme ter druge infrastrukture v preteklem programskem obdobju	0-5           0-2.5       0-2.5
		Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omre�ji v Sloveniji (kazalnik 7.4.) -          Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omre�ji v Sloveniji v preteklem programskem obdobju	0�5     0-5
		Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 7.5.) -          Dosedanja vklju�enost v raziskovalne programe EU, druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe in drugo mednarodno sodelovanje (v zadnjem programskem obdobju, z navedbo obsega svojega dela projekta in svoje vloge na projektu), razen bilateralnega sodelovanja (kjer je relevantno)	0�5       0-5
Kakovost prijave podporne dejavnosti	9	Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 9.1.)   -          Na�rtovani pomen in u�inkovitost infrastrukturne podpore za notranje uporabnike -          Na�rtovani pomen in u�inkovitost infrastrukturne podpore za zunanje uporabnike	0-5     0-2.5 0-2.5
		Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkori��enosti zmogljivosti, tehnolo�ka zahtevnost ter prispevek k izkori��enosti infrastrukture RO (kazalnik 9.2.) -          Na�rtovana tehnolo�ka zahtevnost raziskovalne in infrastrukturne opreme ter druge infrastrukture (kjer je relevantno) -          Na�rtovana stopnja izkori��enosti  raziskovalne in infrastrukturne opreme ter druge infrastrukture v preteklem programskem obdobju	0�5           0-2.5     0-2.5
		Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omre�ji v Sloveniji (kazalnik 9.3.) -          Na�rtovano sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omre�ji v Sloveniji	0�5         0-5
		Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 9.4.) -          Na�rtovana vklju�enost v raziskovalne programe EU, druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe in drugo mednarodno sodelovanje, razen bilateralnega sodelovanja (kjer je relevantno)	0�5       0-5
Kakovost in u�inkovitost izvedbe in upravljanja	6	Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stro�kov, blaga in storitev ter amortizacije (kazalnik 6.10.) -          Pri�akovani rezultati / cilji glede na velikost infrastrukturne skupine -          Pri�akovani rezultati glede na obseg sofinanciranja	0�5     0-2.5   0-2.5

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri �emer upo�tevajo naslednje opise, pomene in razpone ocen:

 

Opis ocene	Pomen ocene	�tevil�na ocena (�tevilo to�k)
	Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogo�e podati zaradi pomanjkljivih informacij.	0,0
Nezadostno	Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti.	1,0 � 1,9
Pomanjkljivo	Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti.	2,0 � 2,9
Dobro	Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti.	3,0 � 3,9
Zelo dobro	Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manj�e pomanjkljivosti.	4,0 � 4,6
Odli�no	Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne.	4,7 - 5,0

Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih programov, prispelih na javni poziv oziroma javni razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov. Vodja infrastrukturnega programa ne more biti �lan strokovnega telesa.

Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje �tevil�ne ocene po posameznih kriterijih iz 77. �lena pravilnika o postopkih. Recenzent k �tevil�ni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita oceno posamezne prijave infrastrukturnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene �tevil�ne in opisne ocene, se�tevek teh ocen pa pomeni skupno oceno prijave.

�e agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene ocene recenzentov, strokovno telo dolo�i dodatnega recenzenta. Skupna ocena prijave je v tem primeru povpre�je bli�njih dveh ocen recenzentov. �e je ena od treh ocen enaka povpre�ju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.

V primeru, da je prijavitelj univerza, na kateri se infrastrukturni program izvaja na �lanicah, se ocenjujejo prijave po posameznih �lanicah (delne prijave).Vsako delno prijavo , ocenita najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje �tevil�ne ocene po posameznih kriterijih iz 77. �lena pravilnika o postopkih. Recenzent k �tevil�ni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne delne prijave. Oceno delne prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene �tevil�ne in opisne ocene, se�tevek teh ocen pa pomeni skupno oceno delne prijave. �e agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene delne ocene recenzentov, strokovno telo dolo�i dodatnega recenzenta. Skupna delna ocena prijave je povpre�je bli�njih dveh ocen recenzentov. �e je ena od treh delnih ocen enaka povpre�ju vseh treh delnih ocen, ta ocena velja kot skupna delna ocena prijave. Usklajene ocene delnih prijav obravnava strokovno telo, ki dolo�i skupno oceno infrastrukturnega programa univerze. Ocene delne prijave se izrazi v dele�u maksimalne mo�ne ocene, ki jo �lanica lahko dose�e. Skupna ocena univerze je povpre�je dele�ev maksimalne ocene �lanic.

Usklajene ocene izra�ene v dele�u maksimalne mo�ne ocene na dve decimalni mesti glede na vrsto prijave, obravnava strokovno telo, ki za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti iz devetega odstavka 4. �lena pravilnika o postopkih posebej razdeli infrastrukturne programe po kakovosti v tri skupine (A, B, C), pri �emer je program A najvi�je kakovosti. Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih programov je predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov z letnim obsegom efektivnih ur raziskovalnega dela, lo�eno po oblikah podpore iz devetega odstavka 4. �lena pravilnika o postopkih.

Prag za uvrstitev infrastrukturnih programov po kakovosti v skupine:

 

Dose�ena ocena, izra�ena v dele�u maksimalne mo�ne ocene	Uvrstitev infrastrukturnega programa v razred
nad 89,99 % do 100 %	A
nad 69,99 % do vklju�no 89,99 %	B
do vklju�no 69,99 %	C

 

Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede infrastrukturnega programa se praviloma ne spreminja. Pove�anje financiranja infrastrukturnega programa je mo�no le v primeru zadostnih razpolo�ljivih prora�unskih sredstev javnega poziva oziroma javnega razpisa, in sicer za infrastrukturne programe, ki se uvrstijo v skupino A in B. Pove�anje infrastrukturnega programa se izvede na predlog strokovnega telesa glede na uvrstitev v skupino ter glede na predvideni obseg razpolo�ljivih sredstev javnega poziva oziroma javnega razpisa. Strokovno telo predlaga pove�anje financiranja posameznega infrastrukturnega programa iz skupine A in B za najve� 5 %. Nadalje strokovno telo v primeru preostanka razpolo�ljivih sredstev predlaga pove�anje financiranja infrastrukturnih programov iz skupine A za najve� dodatnih 5 % na na�in, da skupno pove�anje financiranja skupine A ne prese�e 10 % glede na predhodno obdobje.

ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav, ki ga je pripravilo strokovno telo, in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se financirajo, vklju�no z letnim obsegom efektivnih ur raziskovalnega dela, lo�eno po oblikah podpore iz devetega odstavka 4. �lena Pravilnika o postopkih vklju�no s predlogom vi�ine dodeljenih finan�nih sredstev ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov.

Sklep o izboru infrastrukturnih programov JRO sprejme direktor agencije na predlog ZSA, odlo�bo o podelitvi koncesije pa sprejme minister, pristojen za znanost.

b. Postopek pri dolo�itvi obsega sofinanciranja MSA

Obseg sofinanciranja MSA se dolo�i na letni ravni na temelju predlo�enih letnih finan�nih na�rtov RO. RO vsako leto predlo�ijo letni finan�ni na�rt, katerega sestavni del je tudi vsebinski program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za teko�e leto ter letno finan�no poro�ilo izvajanja IP za preteklo leto.

Strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, na temelju predlo�enih finan�nih na�rtov za IP in letnega finan�nega poro�ila izvajanja IP ter pregleda finan�ne realizacije MSA za IP in potreb po sredstvih sofinanciranja MSA v teko�em letu oblikuje predlog obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezno RO za teko�e leto.

Pri oblikovanju predloga obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za teko�e leto strokovna komisija upo�teva naslednje elemente:

1. Obseg MSA v predhodnem letu � izhodi��na sredstva: za nove IP najve� povpre�no vrednost MSA glede na obseg pla�nega dela vseh IP v prej�njem letu.
2. Vklju�enost v mednarodne infrastrukture ESFRI:
   Vi�ina sofinanciranja za ESFRI je dolo�ena letno, skladno z izhodi��i Ministrstva za izobra�evanje, znanost in �port in je prevzeta v Programu dela ter finan�nem na�rtu ARRS za teko�e leto.
3. Dodatne potrebe zaradi izrednih dogodkov:
   RO lahko predlo�ijo vlogo za pove�anje sofinanciranja IP zaradi izrednih dogodkov. Strokovna komisija predlaga odobritev ali zavrnitev vloge na podlagi podane obrazlo�itve s strani RO, pri �emer upo�teva razpolo�ljiva prora�unska sredstva.
4. Ocena vmesnega poro�ila oziroma zaklju�nega poro�ila: Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljnjem besedilu: ZSV) na podlagi kriterijev in kazalnikov iz 77. �lena pravilnika o postopkih obravnava vmesna poro�ila in vsebinske programe dela infrastrukturnih programov ter poda pisno vsebinsko oceno z opredelitvijo in utemeljitvijo, ali je obseg sofinanciranja MSA za infrastrukturni program za posamezno RO ustrezen, prenizek ali previsok.

ZSV na podlagi obravnave predlo�enih vmesnih poro�il, programov dela infrastrukturnih programov in prijav na javni razpis oziroma javni poziv, z �DA� ali �NE� ugotovi, ali se infrastrukturni program izvaja v skladu s cilji infrastrukturnega programa iz prijavne vloge ter poda negativno ali pozitivno oceno. �e ZSV negativno oceni delovanje infrastrukturnega programa, svojo oceno obrazlo�i, in lahko poda svoja priporo�ila za izbolj�anje izvajanja infrastrukturnega programa. Agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo infrastrukturnega programa. RO lahko agenciji po�lje odzivno poro�ilo v najve� 30 dneh od prejema priporo�il ZSV.

V prvem letu izvajanja IP ZSV vmesenih poro�il in vsebinskih poro�il programa dela ne obravnava, saj sta prijava na poziv oziroma razpis ter poro�ilo o rezultatih infrastrukturnega programa, predmet ocenjevalnega postopka za naslednje obdobje financiranja. Pri dolo�itvi obsega MSA se tako upo�teva dose�ena ocena na javnem pozivu oziroma razpisu.

V primeru dodatnih prora�unskih sredstev se financiranje spremeni na naslednji na�in:

 

Dose�ena ocena na javnem pozivu ali javnem razpisu	Vpliv na sofinanciranje MSA
A	Sofinanciranje se  lahko pove�a. Odstotek pove�anja se dolo�i glede na razpolo�ljiva sredstva.
B	Sofinanciranje se  lahko pove�a. Odstotek pove�anja se dolo�i glede na razpolo�ljiva sredstva. Odstotek pove�anja sofinanciranja MSA mora biti  manj�i od pove�anja, ki se dolo�i za IP v skupini A.
C	Sofinanciranje  se ne spremeni.

 

V primeru, ko v prora�unu ni zagotovljenih dodatnih prora�unskih sredstev se financiranje spremeni na naslednji na�in:

 

Dose�ena ocena na javnem pozivu ali javnem razpisu	Vpliv na sofinanciranje MSA
A	Sofinanciranje lahko pove�a za najve� toliko kolikor se zmanj�a sofinanciranje IP v skupini C.
B	Sofinanciranje se ne spremeni
C	Sofinanciranje se lahko zmanj�a za najve� 10 %

 

5. Razpolo�ljivi obseg sredstev v teko�em letu
   
   Pri izra�unu strokovna komisija se�teje elemente iz 1., 3., in 4. to�ke in jih uskladi s skupnim razpolo�ljivim obsegom sredstev (element 5), nato element 2. to�ke pri�teje upravi�enim IP. Pri izra�unu elementa 4:

• v primeru, ko je na podlagi obravnave ZSV sprejeta ocena, da je bilo sofinanciranje v preteklem obdobju prenizko, strokovna komisija za te IP predlaga enak % pove�anja sofinanciranja, v skladu z razpolo�ljivim obsegom sredstev, pri �emer pove�anje sofinanciranja ne sme presegati vi�ine finan�nega na�rta IP;
• v primeru, da je bila na podlagi obravnave ZSV sprejeta ocena, da je bilo sofinanciranje IP v preteklem obdobju previsoko, lahko strokovna komisija za te IP predlaga enak % zni�anja sofinanciranja MSA za teko�e leto, vendar ne ve� kot 20%.

Strokovna komisija pri oblikovanju predloga upo�teva tudi letno finan�no poro�ilo izvajanja IP za preteklo leto. V primeru, ko RO v skladu z Zakonom o ra�unovodstvu izkazuje kratkoro�no odlo�ene prihodke v vi�ini nad 30% lanskoletnega obsega sofinanciranja IP, lahko strokovna komisija predlaga, da se sofinanciranje MSA IP ne pove�a, kljub razpolo�ljivim sredstvom za ta namen.

ZSA obravnava predlog strokovne komisije o obsegu sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za teko�e leto in sprejme predlog sklepa o obsegu sofinanciranja MSA IP za posamezne RO v teko�em letu. Na podlagi predloga ZSA direktor sprejme sklep o sofinanciranju MSA za izvajanje IP v RO.

ARRS obvesti RO o obsegu sofinanciranja MSA za izvajanje IP.

III. Elementi izvajanja

RO v primeru, �e IP izvaja ve� notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), pripravi predlog notranje porazdelitvi sredstev za sofinanciranje MSA med posamezne OE v teko�em letu, in ga posreduje ARRS. Predlog podpi�eta vodja IP in zakoniti zastopnik RO.

Enako velja za delitev FTE med OE ob odobritvi financiranja IP ter ob spremembi delitve FTE med OE tekom izvajanja IP.

Agencija upo�teva delitev sredstev RO, po stro�kovnih elementih MSA (neposredni stro�ki materiala in stro�ki storitev ter amortizacije) do vi�ine razpolo�ljivih sredstev v finan�nem na�rtu agencije.
 

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so dolo�eni v Tabeli J.
 

K. DOMA�E PERIODI�NE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja (kriterij, kazalniki in merila)

Strokovno telo ocenjuje prijave na podlagi kriterija �Potencialni vpliv zaradi razvoja, raz�irjanja in uporabe pri�akovanih rezultatov raziskav�.

Za ocenjevanje po tem kriteriju se uporabljajo naslednji kazalniki in merila s pripadajo�im �tevilom to�k, navedeni v Tabeli K1.

Tabela K1: Elementi ocenjevanja doma�ih periodi�nih poljudnoznanstvenih publikacij
 

Strokovno telo izra�una aritmeti�no povpre�je �tevila to�k za vsak kazalnik (se�tevek vseh to�k/�tevilo ocenjevalcev). Skupno �tevilo dose�enih to�k se izra�una s se�tevkom aritmeti�nega povpre�ja �tevila to�k za vsak posamezen kazalnik. Skupaj je mo�no dobiti najve� 100 to�k.

Na podlagi dose�enih to�k ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se v:

• I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 to�kami;
• II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 to�kami;
• III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 to�kami.

Prijavam uvr��enim v I. in II. kategorijo, se odobri sofinanciranje, prijavam uvr��enim v III. kategorijo se ne odobri sofinanciranje.

II. Vi�ina sofinanciranja

Faktor sofinanciranja izra�unane vi�ine sofinanciranja prijave iz I. in II. kategorije je dolo�en po posameznih kategorijah, kot izhaja iz Tabele K2.

Tabela K2
 

Za izra�un vi�ine sofinanciranja se upo�tevajo naslednji faktorji:

• �tevilo avtorskih pol na zvezek (faktor A);
• naklada (do najve� 2500 izvodov na zvezek, v primeru izklju�no elektronske izdaje se upo�teva obra�unsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
• �tevilo rednih zvezkov na letnik (dvojne �tevilke upo�tevamo kot en zvezek) (faktor C);
• priznani stro�ki na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
• faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele K2.

Znesek letnega sofinanciranja (v nadaljevanju ZLS) je produkt faktorjev iz prej�njega odstavka, in sicer: ZLS = A � B � C � D � O

ZLS ne more biti ve�ji od 11.000,00 EUR.

III. Upravi�eni stro�ki

Agencija sofinancira stro�ke tiska in stro�ke priprave na tisk (lektoriranje, oblikovanje in urejanje, stro�ki odpo�iljanja; v primeru izdaje na elektronskem mediju se sofinancira stro�ke lektoriranja ter oblikovanja in urejanja). Agencija ne sofinancira avtorskega honorarja piscev �lankov.
 

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSE�KOV

I. Elementi ocenjevanja
 

Prag za uvrstitev v sofinanciranje je najmanj 60 dose�enih to�k.

II. Upravi�eni stro�ki

Agencija v okviru aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanstvenih dose�kov po kriterijih iz 170. �lena pravilnika sofinancira, za namene na podro�ju raziskovalne dejavnosti, ki so v 168. �lenu pravilnika opredeljeni v:

• prvi alineji: stro�ke v zvezi s promocijskimi aktivnostmi, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci tudi iz zamejstva in �ive�i po svetu. Agencija sofinancira prevozne stro�ke za vodjo promocijske aktivnosti v vi�ini mednarodnih prevoznih stro�kov po najbolj ekonomi�ni tarifi (najbolj ekonomi�en na�in vklju�uje upo�tevanje cene in porabe �asa) ter stro�ek vi�ine ene dnevnice, kot je dolo�eno z uredbo, ki ureja vi�ino povra�il stro�kov v zvezi z delom in drugih dohodkov. Agencija ne financira stro�ke no�nin ter kotizacij na kongresu, sre�anju ali simpoziju. Pri izra�unu upo�teva razpolo�ljiva finan�na sredstva, v kolikor vsota izra�unanih sredstev sofinanciranja prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva, se izra�unani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpolo�ljivih finan�nih sredstev;
• drugi alineji: stro�ke delovanja ustanov ali zdru�enj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
• tretji alineji: stro�ke delovanja zdru�enj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
• �etrti alineji: stro�ke vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo slovenske znanosti.

Agencija za namene iz 2 in 3 alineje sofinancira stro�ke nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, organizacije dogodkov, promocije in ogla�evanja, prevozne stro�ke in stro�ke dnevnic, produkcijske stro�ke, stro�ke zunanjih izvajalcev (npr. delo preko �tudentskega servisa).

Za namene iz 3 alineje agencija sofinancira tudi stro�ke pla� in druge stro�ke dela zaposlenih, ki se neposredno nana�ajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 4 alineje sofinancira produkcijske stro�ke, stro�ke nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, stro�ke zunanjih izvajalcev (npr. delo preko �tudentskega servisa), ki se neposredno nana�ajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 2, 3, in 4 alineje prvega odstavka ne sofinancira stro�kov investicij in nakupa osnovnih sredstev (oprema, nepremi�nine). Stro�ki za reprezentanco izklju�no za prijavitelje promocijske aktivnosti niso upravi�eni. Kot upravi�eni stro�ki se �tejejo le stro�ki za obi�ajno pogostitev (v skladu z dolo�ili Uredbe o stro�kih reprezentance, Uradni list RS, �t. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izklju�no z izvajanjem promocijske aktivnosti.
 

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi dveh kriterijev, in sicer:

1. Znanstvena odli�nost raziskovalca (avtorja),
2. Znanstvena odli�nost recenzenta znanstvene monografije.

Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju A. Znanstvena odli�nost raziskovalca (avtorja) se uporablja kazalnik - Kakovost objav (ocena A1 vklju�no z lo�eno obravnavo nadpovpre�ne znanstvene uspe�nosti v obliki A', A" in A^1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspe�nosti. Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju B. Znanstvena odli�nost recenzenta znanstvene monografije se uporablja kazalnik Znanstvena odli�nost recenzenta znanstvene monografije (ocena A1 vklju�no z lo�eno obravnavo nadpovpre�ne znanstvene uspe�nosti v obliki A', A" in A^1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspe�nosti.

Tabela M1: Elementi ocenjevanja znanstvenih monografij
 

Skupna ocena je sestavljena iz vsote to�k po kriteriju A (mo�nih 30,00 to�k) in kriteriju B (mo�nih 30,00 to�k), razen v primeru, ko je �tevilo to�k pri enem od kriterijev enako 0,00 to�k, je skupna ocena enaka 0,00 to�k. Vse ocene se dolo�ijo za obdobje zadnjih pet let. �e je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za star�evsko varstvo (za enega otroka se upo�teva eno leto), bolezni ali po�kodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, dolo�enih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izra�un ocene upo�teva ustrezno dalj�e �asovno obdobje. V primeru, kadar zaradi �asovne oddaljenosti ali drugih okoli��in drugih del avtorja ni mogo�e pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odli�nosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upo�teva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi katere se dodeli to�ke (0,00-30,00) skladno z dolo�ili iz Tabele M1. �e ima znanstvena monografija ve� avtorjev, se upo�tevajo to�ke samo prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. �e ima znanstvena monografija ve� recenzentov, se upo�tevajo to�ke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povpre�je to�k dveh recenzentov se izra�una tako, da se se�teje to�ke obeh recenzentov in se deli s �tevilom 2.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo eviden�ne �tevilke raziskovalca pri agenciji, strokovna komisija oceno znanstvene odli�nosti poda na podlagi prilo�enih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija znanstvene odli�nosti poda na podlagi prilo�enega izvirnika ali prilo�enih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najbolj�ih znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odli�nosti poda na podlagi navedenih treh najbolj�ih recenzentovih znanstvenih del.

II. Vi�ina sofinanciranja

1. Uvrstitev v kategorije glede na dose�ene to�ke

Posamezna prijava lahko dose�e najve� 60,00 to�k. Na podlagi dose�enih to�k se prijavo uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer:

• I. kategorija: prijave, ocenjene nad 30,00 in do 60,00 to�k;
• II. kategorija: prijave, ocenjene med 21,00 in 30,00 to�kami;
• III. kategorija: prijave, ocenjene z manj kot 21,00 to�kami.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prvi dve kategoriji, se odobri sofinanciranje in sicer:

• I. kategoriji pripada 100 % dele� sredstev glede na izra�unani sofinancirani znesek;
• II. kategoriji pripada 75 % dele� sredstev glede na izra�unani sofinancirani znesek.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v III. kategorijo, se ne odobri sofinanciranja.

2. Normativi za izra�un zneska sofinanciranja

Za izra�un vi�ine sredstev za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij se upo�tevajo naslednji finan�no opredeljeni elementi:

Tabela M2: Vrste stro�kov in pripadajo�e vrednosti
 

Vrste stro�kov	Vrednost na enoto v EUR
tisk in vezava	0,20 EUR na avtorsko polo (a)
oblikovanje in ra�unalni�ki prelom	30 EUR na avtorsko polo (b)
lektoriranje	40  EUR na avtorsko polo (c)
stro�ki prevoda monografije tujega avtorja v slovenski jezik	270 EUR na avtorsko polo (d)
stro�ki prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik	350 EUR na avtorsko polo (e)
lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)	60 EUR na avtorsko polo (f)

3. Izra�un zneska sofinanciranja

Znesek sofinanciranja se izra�una na naslednji na�in:

Tabela M3: Formule za izra�un zneska sofinanciranja
 

znanstvena monografija	((�t. avtorskih pol � naklada � a) + (�t. avtorskih pol � b) + (�t. avtorskih pol � c)) x pripadajo� % dele� kategorije
prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik	((�t. avtorskih pol � d) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije
prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik	((�t. avtorskih pol � e) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije ali ((�t. avtorskih pol � f) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije
digitalna izdaja znanstvene monografije	((�t. avtorskih pol � b) + (�t. avtorskih pol � c) ) x pripadajo� % dele� kategorije

Opomba:Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je dolo�ena v Tabeli M2.

Agencija sofinancira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade najve� 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. Sofinancirani znesek lahko zna�a najve� 8.000,00 EUR na znanstveno monografij

III. Upravi�eni stro�ki

Agencija bo izbranim prijaviteljem sofinancirala naslednje stro�ke:

1. znanstvene monografije ter kriti�ne izdaje virov s spremno �tudijo in komentarjem:
   stro�ki tiska, tehni�na priprava rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stro�ki oblikovanja in ra�unalni�kega preloma), stro�ki lektoriranja.
    
2. prevod znanstvenih monografij tujih avtorjev v slovenski jezik:
   stro�ki prevajanja.
    
3. prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik:
   stro�ki prevajanja oziroma stro�ki lektoriranja v tujem jeziku, �e je monografija �e napisana v tujem jeziku.
    
4. digitalna izdaja monografije:
   stro�ki priprave rokopisa za digitalno objavo, stro�ki lektoriranja.

Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.

Agencija v primeru prijave prevoda znanstvene monografije istega avtorja v ve� tujih jezikov sofinancira prevod le v en tuji jezik. �e je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja le-ta �e napisal v tujem jeziku, se priznajo samo stro�ki lektoriranja prevoda.

N. DOMA�E PERIODI�NE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja (kriterij in kazalniki)

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterija �Kakovost prijave podporne dejavnosti�. Za ocenjevanje po tem kriteriju se uporabljajo naslednji kazalniki:

• kakovost znanstvene publikacije � publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kategorije 1-4 iz tabele N1);
• kakovost znanstvene publikacije � publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz Tabele N1);
• kakovost znanstvene publikacije � publikacija je zajeta v seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vklju�ene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele N1).

Glede na navedene kazalnike, strokovna komisija uvrsti publikacije v �est kategorij publikacij (od 1 do 6), kot izhaja iz tabele N1. 

Najve�je mo�no �tevilo to�k za kriterij �Kakovost prijave podporne dejavnosti� je 100 to�k. �tevilo to�k se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6) (tabela N1).

Tabela N1: Elementi ocenjevanja doma�ih periodi�nih znanstvenih publikacij

II. Vi�ina sofinanciranja

Za izra�un vi�ine letnega sofinanciranja se upo�tevajo naslednji normativi:

1. �tevilo avtorskih pol na leto (redna izdaja; upo�teva se najve� 140 avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (�rk, �tevilk, lo�il, presledkov) ali pribli�no 16 tipkanih strani) (A),
2. priznani stro�ki na eno avtorsko polo (D).

Postopek izra�una vi�ine letnega sofinanciranja:

a) agencija najprej za vse prijave izra�una A � D � OK;

b) v primeru, da je izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka vi�ji od zneska zapro�enih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni vlogi, se upo�teva znesek zapro�enih sredstev; v primeru, da je izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka ni�ji od zneska zapro�enih sredstev, se upo�teva izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka oziroma v primeru, da je izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka vi�ji od maksimalnega letnega zneska sofinanciranja, se upo�teva maksimalni letni znesek sofinanciranja; v primeru, da je izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka ni�ji od maksimalnega letnega zneska sofinanciranja, se upo�teva izra�unan znesek sofinanciranja iz to�ke a) tega odstavka;

c) agencija na podlagi izra�una iz to�ke a) tega odstavka in upo�tevajo� omejitve iz to�ke b) tega odstavka, dolo�i upo�tevan znesek sofinanciranja;

d) dolo�itev kon�nih zneskov sofinanciranja glede na razpolo�ljiva sredstva:

d1) vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva javnega razpisa in hkrati vsota upo�tevanih zneskov pri kategorijah 1-4 ne prese�e razpolo�ljiva sredstva javnega razpisa:

v primeru da vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva javnega razpisa in hkrati vsota upo�tevanih zneskov pri kategorijah 1-4 ne prese�e razpolo�ljiva sredstva javnega razpisa, se pri publikacijah iz kategorij 1-4 za kon�ni znesek sofinanciranja dolo�i upo�tevan znesek sofinanciranja (to�ka c tega odstavka), medtem ko se pri publikacijah iz kategorij 5 in 6 dolo�i kon�ni znesek sofinanciranja tako, da se pri izra�unu dolo�i �e faktor f, ki upo�tevane zneske sofinanciranja (pri kategoriji 5 in 6) sorazmerno uskladi z obsegom razpolo�ljivih sredstev:

Vi�ina letnega sofinanciranja (1-4 kategorija) = A � D � O_K
Vi�ina letnega sofinanciranja (5-6 kategorija)= A � D � O_K � f

d2) vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja (kategorije 1-6) je manj�a od razpolo�ljivih finan�nih sredstev javnega razpisa:

v primeru, da je vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja manj�a od razpolo�ljivih finan�nih sredstev javnega razpisa, se za kon�ni znesek sofinanciranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) dolo�i upo�tevan znesek sofinanciranja (to�ka c tega odstavka):

Vi�ina letnega sofinanciranja (1-6 kategorija) = A � D � O_K

d3) vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva javnega razpisa in hkrati vsotaupo�tevanih zneskov pri kategorijah 1-4 prese�e razpolo�ljiva sredstva javnega razpisa:

v primeru, da vsota vseh upo�tevanih zneskov sofinanciranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva javnega razpisa in hkrati vsota upo�tevanih zneskov pri kategorijah 1-4 prese�e razpolo�ljiva sredstva javnega razpisa, se faktor f dolo�i za vse publikacije (kategorije 1-6):

Vi�ina letnega sofinanciranja (1-6 kategorija) = A � D � O_K  � f

A : �t. avtorskih pol na leto,

D : maksimalno sofinanciranje na avtorsko polo, v pav�alni vrednosti 400 EUR,

O_{K :} odstotek kategorije � odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo N1),

f : enoten faktor za sorazmerno uskladitev izra�unanih sredstev Σ(A_i � D � O_Ki)z razpisanimi sredstvi.

Maksimalni letni zneski sofinanciranja so dolo�eni v Tabeli N1 in so odvisni od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Vi�ina sofinanciranja ne more presegati zapro�enih sredstev.

III. Upravi�eni stro�ki

Agencija sofinancira stro�ke tiska, stro�ke priprave za tisk (stro�ke oblikovanja in ra�unalni�kega preloma), stro�ke odpo�iljanja, stro�ke priprave spletne izdaje, uredni�ko delo in stro�ke lektoriranja. Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev piscem �lankov.�
 

O. �IFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODRO�IJ IN PODPODRO�IJ

�ifrant raziskovalnih ved, podro�ij in podpodro�ij je kot priloga sestavni del te metodologije.
 

Priloga:

• �ifrant raziskovalnih ved, podro�ij in podpodro�ij:
  • Sifrant-podrocja.pdf  (format Acrobat, KB)

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014 vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:

"K. Veljavnost metodologije

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-17, z dne 02.02.2015, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:"

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:"

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-21 z dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t.  6319-2/2013-24 z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-26 z dne 4. 3. 2016, vsebuje naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-29, z dne 29. 9. 2016, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, �t. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-31, z dne 7.11. 2016, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-32, z dne 21.11. 2016, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"5.

Te spremembe in dopolnitve Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-33, z dne 6. 2. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-34, z dne 23. 3. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

 Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-35, z dne 13. 4. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-36, z dne 8. 5. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"6.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-37, z dne 5. 6. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-39, z dne 11. 12. 2017, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"6.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-40, z dne 22. 1. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-41, z dne 1. 2. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-42, z dne 19. 2. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�nejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-43, z dne 5. 3. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-44, z dne 14. 5. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-45, z dne 20. 6. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-46, z dne 9. 7. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-47, z dne 17. 8. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-48, z dne 18. 10. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-49, z dne 19. 11. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta Metodologija za�ne veljati z dnem objave na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-50, z dne 17. 12. 2018, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati z dnem objave na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-51, z dne 4. 2. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-52, z dne 18. 2. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-53, z dne 13. 5. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-54, z dne 14. 10. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-55, z dne 28. 10. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-56, z dne 2. 12. 2019, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-57, z dne 3. 2. 2020, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"7.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-59, z dne 14. 9. 2020, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-60, z dne 5. 10. 2020, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati z dnem objave na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-61, z dne 30. 11. 2020, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-62, z dne 4. 1. 2021, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"2.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-63, z dne 19. 4. 2021, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"4.

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-64, z dne 5. 7. 2021, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"5.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."
 

Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-65, z dne 6. 12. 2021, vsebujejo naslednjo kon�no dolo�bo:

"3.

Ta Metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."