Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Prej�nja objava je bila v veljavi do 10. 01. 2023. 


Na podlagi tretjega odstavka 45. �lena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (Uradni list RS, �t. 186/21) in prvega odstavka 28. �lena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, �t. 103/22 in 125/22) je Znanstveni svet ARRS na 55. seji dne 9. 1. 2023 sprejel

Metodologijo ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti

 

A. SPLO�NO

Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih, ki jih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja ARRS (v nadaljevanju: metodologija), temelji na dolo�bah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju: ZZrID), Kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega projekta in programa �t. 007-5/2022-3 z dne 16. 5. 2022, Splo�nega akta o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, �t. 87/22 in 103/22 � popr.) in Splo�nega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, �t. 166/22).

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene merijo raziskovalno uspe�nost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1A', A" in A1/2), ocena A3 pa meri uspe�nost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.

Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspe�nosti (to�ke SICRIS (COBISS)) so dolo�ena v Prilogi 1, ki je sestavni del te metodologije.

Mejne vrednosti so dolo�ene na naslednji na�in:

Ocena A1 je sestavljena iz �tirih delov:

  • SICRIS (COBISS) to�ke: mejna vrednost 1875 to�k ocena 5
  • Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A": mejna vrednost A"/3000 ocena 2
  • Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A': mejna vrednost A'/2250 ocena 1,5
  • Nadpovpre�na znanstvena uspe�nost A1/2: mejna vrednost A1/2 /2250 ocena 1,5

Skupna mejna vrednost za A1 je 10 to�k.

Mejna vrednost A3, ki je skladno s Splo�nim aktom o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti  dolo�ena tako, da je blizu najvi�jih vrednosti slovenskih raziskovalcev, zna�a 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 5.

  • ARRS pridobi podatke za izra�un ocene A3neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpi�e v za�etku koledarskega leta.
  • �e je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A3 upo�teva le lastna poraba sredstev (dele�a, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upo�teva pri A3).  Upo�tevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske dru�be na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upo�tevajo za A3.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse postopke, za katere v tej metodologiji ni dolo�eno druga�e, naslednji:

A1 ≥ 0,30, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0,3,

kjer CI pomeni �tevilo �istih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za �lane stalnih strokovnih teles ARRS in zunanjih ekspertnih panelov (v nadaljevanju: strokovno telo). Za raziskovalce, ki so se �e upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo ve�, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov, morajo poleg pogoja iz prej�njega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so dolo�eni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno dolo�eni.

Kandidati za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj in
  • A' > 0.

Kandidati za vodje velikih projektov morajo izpolnjevati naslednji pogoj:

  • A" ≥ 50.

Ne glede na dolo�ilo drugega odstavka tega podpoglavja, je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov:

  • A1 > 0 in
  • A' > 0.

Osnovni pogoj za kandidate za mentorje mladih raziskovalcev, vodje raziskovalnih programov in projektov, razen kandidatov za vodje velikih projektov, je:

A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna podro�ja. Podro�je je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj dolo�en druga�en pogoj kot za celotno vedo. Za podro�ja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1

a. A1 minimalni je dolo�en v Tabeli A1.

 Tabela A1:

Veda/podro�je A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Dru�boslovje, Arheologija, Geografija 0,50
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje 1


b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni dolo�en v Tabeli A2.

Tabela A2:

Veda/podro�je A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Dru�boslovje, Arheologija, Geografija 0,40
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje 1
  1. �isti citati

Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. �e podro�je ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je dolo�ena za vedo.

a. Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev dolo�eno v Tabeli A3.

Tabela A3:

Veda/podro�je CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje 1
Dru�boslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, �port 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Ra�unsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko in�enirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200

b. Minimalno �tevilo �istih citatov, CI minimalni, je za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, dolo�en v Tabeli A4.

Tabela A4:

Veda/podro�je CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vpra�anje 1
Dru�boslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirni�tvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20
  1. Drugi kvantitativni pogoji

A3 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov ter raziskovalnih programov enak 0.

IV. Preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poro�il za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upo�teva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspe�nosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. teko�ega leta.

V. �ifrant raziskovalnih ved, podro�ij in podpodro�ij

�ifrant raziskovalnih ved, podro�ij in podpodro�ij ARRS je dolo�en v Priloga �t. 2, ki je sestavni del te metodologije.
ARRS lahko v postopkih ocenjevanja uporabi tudi �ifrant po podro�jih panelov ERC.

 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, dolo�ene v poglavju A. SPLO�NO te metodologije.

Bibliografske enote z ve�jim �tevilom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dose�kov za vodjo projekta, izpolnjene na prijavnem obrazcu: ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx. V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost A1 oziroma CI ve�jo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dose�kov v prijavnem obrazcu.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na podro�ju, ki ju prijavitelj navede v prijavnem obrazcu.

Dele� sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah dolo�i z javnim razpisom (v nadaljnjem besedilu: razpis). Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in podro�je in navede drugo vedo in podro�je, ki sta vklju�ena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.
ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti podro�ij po raziskovalnih podro�jih glede na spro��ena sredstva zaradi zaklju�enih projektov, ob upo�tevanju vrednosti razpisa.

II. Ocena recenzentov in postopek izbora prijav

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijave na prijavnem obrazcu ARRS-RPROJ-JR-Prijava/20xx.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-EvalForm-x/20xx).
V ocenjevalni list se vpi�ejo �tevil�ne in opisne ocene po posameznih kriterijih.

Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z okvirno 10 prijavami. �e je prijav za posamezno raziskovalno podro�je ve� kot 10, potem jih strokovno telo razdeli na podpodro�ja oziroma enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za podro�je interdisciplinarnosti upo�tevati, da recenzenti pokrivajo glavni podro�ji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji na�in:

  • ocena BT - za temeljne projekte iz treh posami�nih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in na�ina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B1 in Tabeli B3.
  • ocena BA - za aplikativne projekte iz �tirih posami�nih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in na�ina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B2 in Tabeli B3.

Oceni BT oziroma BA se dobita s se�tevkom posami�nih ocen, pri �emer je skupna ocena najve�:

  • 15 to�k pri temeljnih projektih BT = BT1+BT2+BT3) 20 to�k pri aplikativnih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4). Pri kriteriju Znanstvena odli�nost raziskovalcev se ocenjujeta vodja projekta in celotna projektna skupina.

III. Elementi ocenjevanja

a) Temeljnih projektov

Elementi ocenjevanja temeljnih projektov so dolo�eni v Tabeli B1. 

Tabela B1:

Ocena BT Kriterij Kazalniki Najve�je �t. to�k
BT 1 Znanstvena odli�nost raziskovalcev -Izjemni dose�ki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmi�ljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav
5
 
BT 2 Znanstvena odli�nost prijave  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov
- Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju podro�ij)
-Jasnost koncepta, vklju�no z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Izvirnost zamisli
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
5
 
BT 3 Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Primernost in u�inkovitost delovnega na�rta, vklju�no z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Izvedljivost znanstvenega pristopa
5
 
  Skupaj   15

b) Aplikativnih projektov

Elementi ocenjevanja aplikativnih projektov so dolo�eni v Tabeli B2.

Tabela B2:

Ocena BA Kriterij Kazalniki Najve�je �t. to�k
BA 1 Znanstvena odli�nost raziskovalcev -Izjemni dose�ki
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmi�ljanja
-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav
5
 
BA 2 Znanstvena odli�nost prijave -Jasnost koncepta, vklju�no z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoje�ih znanj, novi koncepti in pristopi)
5
 
BA 3 Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Primernost in u�inkovitost delovnega na�rta, vklju�no z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev
-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine
-Ustreznost upravljanja ob upo�tevanju tveganj oziroma preseganju obstoje�ih znanj
5
 
BA 4 Dru�beni in gospodarski vpliv -Krepitev konkuren�nosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov
-Vsi drugi okoljski in dru�beno pomembni vplivi, vklju�no z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vklju�eni v preostale kazalnike)
-U�inkovitost predlaganih ukrepov za izkori��anje in raz�irjanje rezultatov projekta (vklju�no z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov-Pri�akovani u�inki projekta
-Krepitev inovativnosti in vklju�evanje novih znanj
5
  Skupaj   20

Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri �emer upo�tevajo opise, pomene in razpone ocen, ki so dolo�eni v Tabeli B3.

Tabela B3:

Opis ocene Pomen ocene �tevil�na ocena (�tevilo to�k)
  Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogo�e podati zaradi pomanjkljivih informacij. 0,0
Nezadostno Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. 1,0 - 1,9
Pomanjkljivo Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. 2,0 - 2,9
Dobro Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. 3,0 - 3,9
Zelo dobro Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manj�e pomanjkljivosti. 4,0 - 4,6
Odli�no Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. 4,7 - 5,0

V izbor prijav za (so)financiranje projektov se ne more uvrstiti:

  • temeljni projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 ni�jo od 10 to�k oziroma posami�no oceno BT1, BT2 ali BT3 ni�jo od 3 to�k.
  • aplikativni projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4 ni�jo od 12 to�k oziroma posami�no oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 ni�jo od 3 to�k.

Recenzenti so ob prejemu prijave obve��eni o navedenih mejnih pragovih.

V okviru vsake vede mora biti za podoktorske projekte dodeljenih vsaj 12,1 % sredstev za financiranje izbranih prijav manj�ih temeljnih in aplikativnih projektov ter podoktorskih temeljnih in aplikativnih projektov v okviru vede. Prav tako mora biti od teh sredstev vsaj 30 % sredstev za projekte v okviru vede tehnika, vsaj 15 % v okviru vede biotehnika ter vsaj 5 % v okviru ved dru�boslovje, naravoslovje in medicina, mora biti dodeljenih za aplikativne projekte.

Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so mladi doktorji (najve� 7 let po letu zagovora prvega doktorata). Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so raziskovalci srednje generacije (najve� 15 let po letu zagovora prvega doktorata).Vsaj 20 % odobrenih sredstev na razpisu mora biti dodeljenih za projekte, katerih nosilci so ostali raziskovalci (ve� kot 15 let po letu zagovora prvega doktorata).

Na medicinskih vedah morajo klini�ne raziskave izkazovati udele�bo zdravstvenih zavodov/u�nih ustanov vsaj v vi�ini 30 % raziskovalnih ur. Pri vsaki prijavi projekta, kjer prijavitelj izbere, da raziskave potekajo na podro�ju klini�ne medicine, mora prijavitelj posebej utemeljiti, da gre za klini�no naravnan projekt, kar preveri in potrdi ali zavrne mednarodni panel v okviru ocenjevalnega postopka. V okviru medicinskih ved mora biti vsaj 50 % sredstev namenjenih klini�nim raziskavam.

V izbor za (so)financiranje velikih projektov se uvrstita:

  • dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno naravoslovno vedo;
  • dva najbolje ocenjena velika projekta, s primarno tehni�ko vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno medicinsko vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno biotehni�ko vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno dru�boslovno vedo;
  • en najbolje ocenjeni veliki projekt, s primarno humanisti�no vedo;

Pri izboru velikih projektov velja naslednji postopek:

  • v primeru da na posamezni vedi ni dovolj prijav, ki bi se skladno s prej�njim odstavkom lahko uvrstile v izbor na posamezni primarni vedi, se v izbor uvrstijo prijave na drugih primarnih vedah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, glede na dose�eno oceno do skupno razpisanega �tevila prijav velikih projektov (8 prijav);
  • v primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvr��enih 8 prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Veliki temeljni raziskovalni projekti) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega razpisa, na katere strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo predvidenega �tevila.

Velikih projektov se ne prijavlja na podlagi sporazuma z mad�arsko agencijo NKFIH ter na podlagi sporazuma WEAVE z avstrijsko agencijo FWF, poljsko agencijo NCN, �vicarsko agencijo SNSF, hrva�ko agencijo HRZZ, flamsko agencijo FWO in �e�ko agencijo GA�R.

IV. Temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Ale�a Debeljaka

V okviru razpisa se dodeli tudi temeljne raziskovalne projekte - Program dr. Ale�a Debeljaka (v nadaljevanju: temeljni raziskovalni projekti - Program AD). Pri tem se upo�teva:

  • Vrednost posameznega temeljnega raziskovalnega projekta � Program AD je 100.000 EUR letno v trajanju 2 ali 3 let.
  • Strokovno telo pripravi predlog prednostnega seznama projektov, in sicer se na raziskovalno vedo v izhodi��u uvrstita dva najbolje ocenjena projekta, pri �emer ne smeta biti z istega podro�ja znotraj vede. V primeru, da so v okviru vede prijavljeni le projekti z enega podro�ja, se uvrstita dva najbolje ocenjena projekta znotraj istega podro�ja.
  • V primeru, da na predlog prednostnega seznama projektov ni uvr��enih 12 prijav projektov, se preostanek sredstev razpisa (za predmet razpisa Manj�i temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Ale�a Debeljaka) sorazmerno razdeli med tiste vede celotnega razpisa, na katere strokovno telo na predlog prednostnega seznama projektov ni uvrstilo dveh prijav projektov.
  • V primeru, da temeljni raziskovalni projekt - Program AD, v okviru tega programa ni izbran, se lahko uvrsti v izbor temeljnih raziskovalnih projektov skladno z dolo�ili, ki veljajo za izbor teh projektov.
  • Mednarodni panel za vsako posamezno vedo na kateri so prijave za (so)financiranje temeljnih raziskovalnih projektov � Program AD, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in niso uvr��ene na predlog prednostnega seznama na podlagi tretje ali pete alineje tega odstavka, dodatno predlaga do tri prijave na rezervno listo, ki jih v okviru svojih pristojnosti obravnava ZSA in najve� do vi�ine razpolo�ljivih sredstev razpisa (za predmet razpisa Manj�i temeljni raziskovalni projekti - Program dr. Ale�a Debeljaka) dopolni predlog prednostnega seznama prijav; pri tem velja, da sta na predlog prednostnega seznama lahko na raziskovalno vedo uvr��ena ve� kot dva projekta.
  • V primeru, da je prijav, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in niso ocenjene pod predpisanim mejnim pragom za izbor projektov, enako ali manj od maksimalnega �tevila mo�nih izbranih prijav glede na razpisana sredstva, se v izbor uvrsti vse prijave.

Pogoji za prijavo temeljnega raziskovalnega projekta - Program AD

  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaklju�ka razpisa in najmanj eno leto pred zaklju�kom razpisa bivati v tujini, in ne sme biti zaposlen v Republiki Sloveniji. Pogoj najmanj enoletnega bivanja v tujini se �teje za izpolnjen tudi, �e je vodja prijavljenega projekta opravil doktorsko disertacijo v tujini najve� eno leto pred zaklju�kom razpisa.
  • Vodja prijavljenega projekta mora na dan zaklju�ka razpisa izpolnjevati pogoj, da po letu zagovora njegovega prvega doktorata ni poteklo ve� kot 15 let.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti na dan zaklju�ka razpisa dr�avljan Republike Slovenije.
  • Vodja prijavljenega projekta mora biti evidentiran na raziskovalnem projektu, ki ga vodi, najmanj v vi�ini 340 efektivnih ur raziskovalnega dela letno (20 % od 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela). Ob sklenitvi pogodbe za (so)financiranje raziskovalnega projekta, pridobljen na razpisu, mora imeti evidentiran vsaj 20 % dele� zaposlitve za raziskovalno dejavnost. Vodja prijavljenega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta.
  • V primeru pridobitve projekta raziskovalec ne more ponovno prijaviti projekta v okviru enakega/istega ali sorodnega mehanizma, to je mehanizma, namenjenega sofinanciranju projektov raziskovalcev, ki se iz tujine vra�ajo v Republiko Slovenijo.
     

C. MEDNARODNO SODELOVANJE

C.1. BILATERALNO SODELOVANJE

C.1.1. Aktivnosti bilateralnega sodelovanja

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli C1.

Tabela C1:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in posku�a prese�i obstoje�e meje znanja 5
Dru�beni in gospodarski vpliv -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 5
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udele�enca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota zdru�uje potrebno strokovno znanje 5
  Skupaj najve� 15

II. Posebne dolo�be Izbora prijav na enostranskem razpisu

Obvezni dele� izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo ve� kot pet let (upo�teva se leto zagovora doktorata) pri enostranskih razpisih, je 20 %.

V primeru, da ve� prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja v ocenjevalnem postopku dose�e enako �tevilo to�k in so obenem prese�ena v razpisu dolo�ena finan�na sredstva, o izboru prijav za sofinanciranje odlo�a ZSA na podlagi razprave.

III. Posebne dolo�be izbora prijav na dvostranskem razpisu

Partnerski dr�avi praviloma so�asno objavita razpis, ki omogo�a oddajo skupnih prijav do roka, ki je dolo�en v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski dr�avi morata vlo�iti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji dr�avi in na na�in, ki ga dolo�ata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjena razpisa.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v partnerski dr�avi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, predstavlja podlago za preverjanje izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih dr�avah, za preverjanje vstopnih pogojev in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

V okviru odobrenih sredstev aktivnosti bilateralnega sodelovanja je v primeru, da je meddr�avna komisija pri izboru (so)financiranja aktivnosti bilateralnega sodelovanja dodatno dodelila sredstva za mlaj�e raziskovalce iz partnerske dr�ave, je dovoljeno odstopanje porabe sredstev dodatno dodeljenih sredstev v vi�ini do + / - 15 % v korist ali breme ostalih dodeljenih sredstev v okviru posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.

C.1.2. Bilateralni raziskovalni projekti

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli C2.

Tabela C2:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano delo ambiciozno in posku�a prese�i obstoje�e meje znanja 3
  -Zanesljivost predlagane metodologije, vklju�no s temeljnimi koncepti, modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost upo�tevanja razse�nosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in spola 3
  -Jasnost koncepta, vklju�no z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 2
  -Verodostojnost poti za doseganje pri�akovanih rezultatov in u�inkov, opredeljenih v predlogu projekta 2
Dru�beni in gospodarski vpliv -Ambicioznost in odli�nost ciljev (npr. nove metode in pristopi k razvoju podro�ij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za �ir�e znanstveno podro�je ter potencial za �ir�i dru�beni in gospodarski vpliv 2,5
  -Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje 2,5
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Kakovost in u�inkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost dodelitve nalog in sredstev 2,5
  -Sposobnost glavnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, vloga vsakega udele�enca in obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota zdru�uje potrebno strokovno znanje 2,5
  Skupaj najve� 20

II. Izbor prijav

Partnerski dr�avi praviloma so�asno objavita razpis, ki omogo�a oddajo skupnih prijav do roka, ki je dolo�en v razpisu. Prijavitelj v Sloveniji in prijavitelj v partnerski dr�avi morata vlo�iti prijavi na objavljena razpisa, vsak v svoji dr�avi in na na�in, ki ga dolo�ata pristojni instituciji, ki sta objavili skupaj dogovorjen razpis.

Ministrstvo, pristojno za znanost, posreduje ARRS seznam prijav, oddanih v partnerski dr�avi, ki skupaj s prijavami, oddanimi na razpis, ki ga objavi ARRS, predstavlja podlago za izpolnjevanja pogoja oddaje prijave v obeh partnerskih dr�avah, za preverjanje vstopnih pogojev in za preverjanje in za pripravo seznama prijav za namen ocenjevalnega postopka, ki ga ARRS preda v ocenjevanje strokovnemu telesu. 

Pri izdelavi predloga prednostnega seznama prijav so ustrezno ozna�ene prijave, ki izpolnjujejo prednosti pri izboru skladno z razpisom. 

C.2. SPODBUJANJE PRIJAV NA RAZPISE V OKVIRNIH PROGRAMIH EU

C.2.1. Spodbujanje prijav v okvirnih programih EU

Vi�ina enkratnega finan�nega prispevka se dolo�i v razpisu lo�eno za prijave:

  • prijavitelja, ki je projekt prijavil kot koordinator mednarodnega konzorcija (vsaj tri razli�ne RO iz vsaj treh razli�nih dr�av EU oziroma pridru�enih dr�av okvirnega programa) ali kot koordinator nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni konzorcij, in
  • prijavitelja, ki je bil v projekt vklju�en kot sodelujo�a RO v konzorciju, oziroma je prijavil projekt samostojno, kadar razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja.

Do finan�nega prispevka so upravi�eni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dose�ejo vsaj 65 % najve�jega mo�nega �tevila to�k po zaklju�eni drugi fazi ocenjevanja v posameznem recenzijskem postopku oziroma oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 1 (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant, ERC Advanced Grant in ERC Synergy Grant) oziroma vsaj dve oceni �Pass� pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta sheme 2 (ERC Proof of Concept).

V primeru, da je pri prijavi projekta ERC sheme 1 in ERC sheme 2 ve� sodelujo�ih RO iz Slovenije, je do povra�ila finan�nega prispevka upravi�ena le gostiteljska institucija (host institution).

C.2.2. Projekti okvirnih programov EU � projekti ERC perspektiva

Prijavitelj lahko prijavi raziskovalni projekt, �e recenzija prijave projekta na mednarodnem razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) (v nadaljnjem besedilu: mednarodni projekt) prese�e prag za mo�no (so)financiranje, ki je dolo�en v Tabeli C3.

Merodajna je razlaga ocene v mednarodni recenziji pri ERC.

ARRS (so)financira prijavitelje, ki bodo izvajali projekt ERC perspektiva, za prijave na razpise Evropskega raziskovalnega sveta (Starting Grant, Consolidator Grant in Advanced Grant), najve� v obsegu, ki je dolo�en v Tabeli C3.

�e so v  projekt ERC perspektiva vklju�eni �lani mednarodnega konzorcija, ARRS (so)financira samo tisti del projekta ERC perspektiva, ki se nana�a na �lane raziskovalne skupine, ki so kot raziskovalci vpisani v Evidenco RO. 

Tabela C3: 

 Mednarodni razpis Okvirni obseg in trajanje (so)financiranja na mednarodnem razpisu Dose�ena uspe�nost na mednarodnem razpisu ERC
(prag za mo�no (so)financiranje)
Obseg in trajanje projekta ERC perspektiva, ki ga (so)financira ARRS
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (najve� 2 leti)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (najve� 2 leti)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 200.000 EUR/leto (najve� 2 leti)
ERC Consolidator Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (najve� 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 150.000 EUR/leto (najve� 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 200.000 EUR/leto (najve� 3 leta)
ERC Advanced Grant do 500.000 EUR/leto
(do 5 let)
ocena B na prvi stopnji do 50.000 EUR/leto (najve� 3 leta)
    ocena B na drugi stopnji do 200.000 EUR/leto (najve� 3 leta)
    ocena A na drugi stopnji, vendar brez (so)financiranja do 250.000 EUR/leto (najve� 3 leta)

C.2.3. Projekti ERC potencial

Obseg (so)financiranja enkratnega finan�nega prispevka je najve� 50.000 EUR za obdobje trajanja raziskovalnega projekta �estih mesecev oziroma sorazmerno najve�ji vi�ini glede na obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

C.2.4. Projekti ERC nova obzorja

Na projektu mora biti poleg mati�ne RO vklju�ena vsaj �e ena sodelujo�a RO, ki mora biti vpisana v Evidenco RO in na projektu sodelovati v dele�u najmanj 10 % in najve� 50 % odobrenega obsega FTE.

Obdobje izvajanja projekta je lahko najve� tri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg (so)financiranja je 110.000 EUR.

C.2.5. Projekti ERC fokus

ARRS (so)financira gostovanja pri nekdanjih ali sedanjih vodjah projektov ERC zunaj Republike Slovenije, ki so �e izvedli ali trenutno izvajajo znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant) na podro�ju katerekoli znanstvene vede.

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli C4.

Tabela C4:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Izjemni dose�ki, ki se nana�ajo na raziskovalno podro�je oziroma cilje, kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta 2
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmi�ljanja 1
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 2
  -Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov 1
 
  -Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju podro�ij in potencial za preseganje obstoje�ega stanja v znanosti)  2
  -Jasnost koncepta, vklju�no z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev 1
  -Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev 1
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujo�ega raziskovalca 2
  -Kakovost na�rta vklju�itve gostujo�ega raziskovalca v dejavnosti vodje projekta ERC 2
  -Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje projekta ERC 1
  Skupaj najve� 15

V primeru, da je sestavni del ocenjevanja prijave tudi ustna predstavitev (intervju), pri njej sodelujeta vsaj dva �lana strokovnega telesa, pri �emer je obvezno sodelovanje �lana strokovnega telesa s podro�ja vede, ki je predmet prijave. Ustna predstavitev se oceni z usklajeno oceno od 0 do 5. Ocena predstavitve dopolnjuje skupno oceno. Pri ustni predstavitvi se upo�teva kakovost prijave in mo�nosti projekta za uspeh na bodo�em ERC razpisu.

C.2.6. Projekti okvirnih programov EU s pe�atom odli�nosti

ARRS (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih Evropske komisije Marie Sk�odowska-Curie Postdoctoral Fellowships (v nadaljnjem besedilu: mednarodni razpisi) odli�no ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, hkrati pa niso bili sprejeti v (so)financiranje pri nobeni drugi organizaciji, ki financira raziskovalno dejavnost, obenem pa jim je bil podeljen pe�at odli�nosti.

ARRS pripozna ocenjevalni postopek izveden na podlagi mednarodnega razpisa in podeljen pe�at odli�nosti ter sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

Prijavitelji lahko nastopajo v vlogi gostiteljske RO ob upo�tevanju pravila mobilnosti in pravila reintegracije, kot ju dolo�ajo pravila mednarodnega razpisa za odli�ne raziskovalce, vklju�no z raziskovalci, ki zadostijo pogoju za reintegracijo iz mednarodnega razpisa, kot tudi za raziskovalce z velikim potencialom, ki si prizadevajo za ponovni zagon raziskovalne kariere, �e to izhaja iz mednarodnega razpisa.

ARRS prijavitelje, ki so bili na mednarodnem razpisu odli�no ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v (so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pe�at odli�nosti, z objavo na spletni strani ARRS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje raziskovalnega projekta.

Zapro�eni znesek prijavitelja za (so)financiranje raziskovalnega projekta pri ARRS ne sme prese�i vi�ine zapro�enih sredstev na mednarodni razpis.

ARRS raziskovalne projekte (so)financira v letnem obsegu do enega ekvivalenta polne zaposlitve (1 FTE) izbrane cenovne kategorije.

C.3. SODELOVANJE PO PRINCIPU VODILNE AGENCIJE

C.3.1. NKFIH - National Research, Development and Innovation Office v vlogi vodilne agencije

Kadar je NKFIH v vlogi vodilne agencije, skupno prijavo mad�arsko-slovenskega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi NKFIH. Prijava skupnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili NKFIH. Slovenski in mad�arski del skupnega raziskovalnega projekta morata biti ozko povezana in komplementarna, znanstveni prispevek obeh raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

V primeru, ko ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov v okviru Memoranduma o soglasju o vzajemnem priznavanju postopkov ocenjevanja med ARRS in NKFIH, na podlagi neposredne pogodbe, �e je prijava prijavitelja na razpisu pri NKFIH, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih dolo�i ARRS.

Ocenjevalni postopek prijave skupnega raziskovalnega projekta izvede NKFIH. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sheme vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja NKFIH in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS lahko prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta, �e je skupni mad�arsko-slovenski raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku pozitivno ocenjen in ga NKFIH predlaga v (so)financiranje.

Skupni znesek (so)financiranja mad�arskega dela raziskovalnega projekta, ki ga sofinancira NKFIH, mora presegati skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta, ki ga (so)financira ARRS. Skupni znesek mad�arskega dela raziskovalnega projekta se prera�una v EUR po menjalnem te�aju, ki ga objavi NKFIH. V primeru, da NKFIH ne objavi menjalnega te�aja, se prera�un izvede po te�aju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani.

Skupni raziskovalni projekti trajajo najve� tri leta. Najve�ji mo�ni letni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta zna�a do 100.000 EUR, ob so�asnem upo�tevanju, da skupni znesek (so)financiranja mad�arskega dela raziskovalnega projekta presega skupni znesek (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta.

C.3.2. WEAVE � Multilateralna vodilna agencija

Partnerice v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave so poleg ARRS: DFG (Deutsche Forschungsgemeinschaft, Nem�ija), FNR (The Luxembourg National Research Fund, Belgija), FNRS (The Fund for Scientific Research, Luksemburg), FORMAS (The Swedish Research Council for Environment, Agricultural Sciences and Spatial Planning, �vedska), FWF (Fonds zur F�rderung der wissenschafltichen Forschung, Avstrija), FWO (Research Foundation � Flanders, Belgija), GA�R (The Czech Science Foundation, �e�ka), HRZZ (Hrvatska zaklada za znanost, Hrva�ka), NCN (The National Science Centre, Poljska), RCN (Research Council of Norway, Norve�ka) in SNSF (Swiss National Science Foundation, �vica).

Sporazum o multilateralni shemi vodilne agencije raziskovalcem omogo�a prijavo skupnih raziskovalnih projektov Weave.

Skupno prijavo raziskovalnega projekta Weave raziskovalci oddajo na razpis, ki ga objavi ena od zgoraj navedenih agencij, ki nastopa v vlogi vodilne agencije (razpis v partnerski dr�avi). Skupna prijava raziskovalnega projekta Weave mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili agencije, ki nastopa v vlogi vodilne agencije. Vsi deli skupnega raziskovalnega projekta Weave morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vklju�enih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

K sodelovanju ARRS s posameznimi partnerskimi agencijam, ki so v vlogi vodilnih agencij, poda soglasje ZSA.

Kadar ARRS ne nastopa v vlogi vodilne agencije, (so)financira slovenski del skupnih raziskovalnih projektov v okviru Sporazuma o multilateralni vodilni agenciji za Weave na podlagi neposredne pogodbe, �e je prijava prijavitelja na razpisu v partnerski dr�avi, predlagana v (so)financiranje in izpolnjuje pogoje, ki jih dolo�i ARRS.

V ocenjevalni postopek, ki ga izvede partnerska agencija, ki nastopa v vlogi vodilne agencije, se uvrstijo prijave, ki izpolnjujejo pogoje pri ARRS in pri partnerski agenciji. ARRS na podlagi dogovora o sodelovanju v okviru sporazuma o multilateralni shemi vodilne agencije pripozna postopek ocenjevanja vodilne agencije in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS v postopku upo�teva, da se za posamezno valuto znesek zapro�enih sredstev raziskovalnega projekta pri partnerski agenciji prera�una v EUR po menjalnem te�aju, ki ga objavi partnerska agencija. V primeru, da partnerska agencija ne objavi menjalnega te�aja, se prera�un izvede po te�aju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani.

V primeru, da ARRS ugotovi razhajanje podatkov med prijavnim obrazcem in skupno prijavo, ki je oddana pri partnerski agenciji glede zapro�enih sredstev, ki je ve�je od dovoljenega odstopanja + / -3 %, ARRS upo�teva znesek iz skupne prijave, ki je bila oddana na razpis pri partnerski agenciji, in sicer prera�unan po menjalnem te�aju, ki ga ARRS objavi na svoji spletni strani, ob so�asnem upo�tevanju maksimalnega zneska (so)financiranja slovenskega dela projekta.

Najve�ji mo�ni obseg (so)financiranja slovenskega dela raziskovalnega projekta Weave zna�a do 300.000 EUR za celotno obdobje trajanja raziskovalnega projekta.

ARRS lahko ob upo�tevanju vi�ine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARRS, v okviru prora�unskih mo�nosti prevzame v (so)financiranje slovenski del raziskovalnega projekta Weave, �e je skupni raziskovalni projekt Weave v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi partnerska agencija, pozitivno ocenjen in ga partnerska agencija predlaga v (so)financiranje in �e so ga sprejele vse sodelujo�e agencije.

C.4. SODELOVANJE V MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH PROJEKTIH

K sodelovanju ARRS pri aktivnostih v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA) poda soglasje ZSA. 

Prijavo ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta raziskovalci oddajo na mednarodni razpis, ki ga objavi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja. Prijava ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta mora biti pripravljena in oddana skladno s pravili mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja. Vsi deli ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta morajo biti ozko povezani in komplementarni, znanstveni prispevek vsake izmed vklju�enih raziskovalnih skupin mora biti jasno razviden.

ARRS po prejemu poziva mednarodne organizacije ali konzorcija mednarodnega sodelovanja, �e to predvidena mednarodni razpis, preveri izpolnjevanje vstopnih pogojev oziroma nacionalnih pogojev upravi�enosti skladno z ZZrID in s splo�nimi akti ARRS in o izidu preverjanja obvesti mednarodno organizacijo oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja.

Ocenjevalni postopek prijave ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta izvede mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma ARRS. ARRS pripozna postopek ocenjevanja mednarodne organizacije oziroma konzorcija mednarodnega sodelovanja in sama ne izvede ocenjevalnega postopka.

ARRS prijavitelje, ki so bili predlagani za (so)financiranje s strani mednarodne organizacije oziroma mednarodnega konzorcija, z objavo na spletni strani ARRS, pozove k oddaji prijave za (so)financiranje slovenskega dela raziskovalnega projekta v okviru evropskega raziskovalnega prostora (ERA).

Najve�ji mo�ni obseg (so)financiranja slovenskega dela ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta dolo�i ARRS in ga objavi na spletni strani ARRS.

ARRS  lahko ob upo�tevanju vi�ine sredstev, ki je opredeljena z objavo na spletni strani ARRS, v okviru prora�unskih mo�nosti, prevzame v (so)financiranje slovenski del ve�stranskega transnacionalnega raziskovalnega projekta, �e je ve�stranski transnacionalni raziskovalni projekt v ocenjevalnem postopku, ki ga vodi mednarodna organizacija oziroma konzorcij mednarodnega sodelovanja, pozitivno ocenjen in ga organizacija oziroma konzorcij predlaga v (so)financiranje.

C.5. SPODBUJANJE AKTIVNE UDELE�BE IZJEMNIH MLAJ�IH RAZISKOVALCEV NA ODMEVNIH MEDNARODNIH PROGRAMIH ZA MLAJ�E RAZISKOVALCE

Ocenjevanje prijav se izvede za vsak posamezen mednarodni program, ki se �teje kot zaklju�ena celota in se v sklopu ocenjevanja obravnava le enkrat.

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli C5.

Tabela C5:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Izjemni dose�ki, ki se nana�ajo na dosedanje raziskovano podro�je 0,5
  -Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmi�ljanja 1
  -Izkazane kompetence prepri�ljivega zagovarjanja strokovnega podro�ja 0,5
  -Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav 1
  -Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem delu 1
  -Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo 0,5
  -Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi 0,5
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Prepri�ljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem programu 5
 
  Skupaj najve� 10

 

D. ZNANSTVENE PUBLIKACIJE IN ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

D.1. DOMA�E PERIODI�NE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Za ocenjevanje se uporabljajo naslednji kazalniki:

  • publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kategorije 1-4 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 5 iz Tabele D1);
  • publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vklju�ene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kategorija 6 iz Tabele D1).

Glede na navedene kazalnike, komisija za ocenjevanje prijav uvrsti publikacije v �est kategorij publikacij (od 1 do 6), kot je dolo�eno v Tabeli D1. 

�tevilo to�k se dodeli glede na uvrstitev v eno od kategorij (1-6), kot je dolo�eno v Tabeli D1.

Tabela D1:

Kategorije Uvrstitev publikacije v bibliografske baze podatkov �tevilo to�k Odstotek kategorije (Ok) Maksimalni letni znesek (so)financiranja (v EUR)
1 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 1. �etrtini publikacij 100 100% 25.000,00
2 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 2. �etrtini publikacij 95 95% 23.750,00
3 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 3. �etrtini publikacij 90 90% 22.500,00
4 V bazah SCI/SSCI ali Scopus  v 4. �etrtini publikacij ali v AHCI 85 85% 21.250,00
5 So zajete v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 70 70% 17.500,00
6 Znanstvene publikacije, ki niso vklju�ene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upo�tevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij 50 50% 12.500,00

II. Vi�ina (so)financiranja

Za izra�un vi�ine letnega (so)financiranja se upo�tevajo naslednji normativi:

  1. �tevilo avtorskih pol na leto (redna izdaja; upo�teva se najve� 140 avtorskih pol na letnik; avtorska pola obsega 30.000 znakov (�rk, �tevilk, lo�il, presledkov) ali pribli�no 16 tipkanih strani) (A),
  2. priznani stro�ki na eno avtorsko polo (D).

Postopek izra�una vi�ine letnega (so)financiranja:

a) ARRS najprej za vse prijave izra�una A � D � OK;

b) v primeru, da je izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka vi�ji od zneska zapro�enih sredstev, ki ga je prijavitelj navedel v prijavni vlogi, se upo�teva znesek zapro�enih sredstev; v primeru, da je izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka ni�ji od zneska zapro�enih sredstev, se upo�teva izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka oziroma v primeru, da je izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka vi�ji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upo�teva maksimalni letni znesek (so)financiranja; v primeru, da je izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka ni�ji od maksimalnega letnega zneska (so)financiranja, se upo�teva izra�unan znesek (so)financiranja iz to�ke a) tega odstavka;

c) ARRS na podlagi izra�una iz to�ke a) tega odstavka in upo�tevajo� omejitve iz to�ke b) tega odstavka, dolo�i upo�tevan znesek (so)financiranja;

d) dolo�itev kon�nih zneskov (so)financiranja glede na razpolo�ljiva sredstva:

d1) vsota vseh upo�tevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva razpisa:

v primeru, da vsota vseh upo�tevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) prese�e razpolo�ljiva finan�na sredstva razpisa, se kon�ni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) dolo�i tako, da se pri izra�unu dolo�i �e faktor f, ki upo�tevane zneske (so)financiranja sorazmerno uskladi z obsegom razpolo�ljivih sredstev:

Vi�ina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija)= A � D � OK� f

d2) vsota vseh upo�tevanih zneskov (so)financiranja (kategorije 1-6) je manj�a od razpolo�ljivih finan�nih sredstev razpisa:
v primeru, da je vsota vseh upo�tevanih zneskov (so)financiranja manj�a od razpolo�ljivih finan�nih sredstev razpisa, se za kon�ni znesek (so)financiranja pri vseh publikacijah (kategorije 1-6) dolo�i upo�tevan znesek (so)financiranja (to�ka c tega odstavka):

Vi�ina letnega (so)financiranja (1-6 kategorija) = A � D � OK

A: �t. avtorskih pol na leto,

D: maksimalno (so)financiranje na avtorsko polo, v pav�alni vrednosti 400 EUR,

OK: odstotek kategorije � odvisen od uvrstitve publikacije v eno izmed kategorij publikacij (glej Tabelo N1),

f: enoten faktor za sorazmerno uskladitev izra�unanih sredstev Σ(Ai� D � OKi) z razpisanimi sredstvi.

Maksimalni letni zneski (so)financiranja so dolo�eni v Tabeli N1 in so odvisni od uvrstitev publikacij v kategorije publikacij. Vi�ina (so)financiranja ne more presegati zapro�enih sredstev.

D.2. DOMA�E PERIODI�NE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli D2.

Tabela D2:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Dru�beni in gospodarski vpliv publikacije -Povezava s formalnim izobra�evanjem (predvsem z osnovno- in srednje�olskim) 25
  • Velika
25
  • Srednje velika
15
  • Manj�a
5
  • Ni povezave
0
-Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje  in tehnologijo ter za raz�irjanje splo�ne znanstvene in tehni�ne kulture 25
  • Velik
25
  • Srednje
15
  • Manj�i
10
  • Ni pomena
0
-Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije 15
  • Velik (dvojezi�na izdaja, posebni terminolo�ki koti�ek)
15
  • Srednje velik
10
  • Manj�i
5
  • Ni pomena
0
-Zastopanost (dele�) slovenskih avtorjev 20
  • Velika (preko 80%)
20
  • Srednje velika (med 50% in 80%)
10
  • Manj�a (manj kot 50%)
5
  • Ni zastopanosti
0
-Dostopnost na internetu 15
  • Vsi �lanki (lahko s �asovnim zamikom do najve� pol leta) in kazalo
15
  • Nekateri izbrani �lanki (lahko s �asovnim zamikom do najve� pol leta) in kazalo
10
   Skupaj 100

Strokovno telo izra�una aritmeti�no povpre�je �tevila to�k za vsak kazalnik (se�tevek vseh to�k/�tevilo ocenjevalcev). Skupno �tevilo dose�enih to�k se izra�una s se�tevkom aritmeti�nega povpre�ja �tevila to�k za vsak posamezen kazalnik.

Na podlagi dose�enih to�k ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij. Prijave, uvr��ene v I. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvr��ene v II. in III. kategorijo se uvrstijo v  (so)financiranje.

II. Vi�ina (so)financiranja

Faktor (so)financiranja izra�unane vi�ine (so)financiranja prijave iz I. in II. kategorije je dolo�en po posameznih kategorijah, kot je dolo�eno v Tabeli D3.

Tabela D3:

Kategorija �tevilo to�k Faktor
sofinanciranja (O)
I 91 - 100 1
II 60 - 90 0,75

Za izra�un vi�ine (so)financiranja se upo�tevajo naslednji faktorji:

  • �tevilo avtorskih pol na zvezek (faktor A);
  • naklada (do najve� 2500 izvodov na zvezek, v primeru izklju�no elektronske izdaje se upo�teva obra�unsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
  • �tevilo rednih zvezkov na letnik (dvojne �tevilke upo�tevamo kot en zvezek) (faktor C);
  • priznani stro�ki na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
  • faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele D3.

Znesek letnega (so)financiranja (v nadaljnjem besedilu: ZLS) je produkt faktorjev iz prej�njega odstavka, in sicer: ZLS = A � B � C � D � O

ZLS ne more biti ve�ji od 11.000,00 EUR.

D.3. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli D4.

Tabela D4:

Kriterij Kazalnik (ocena) Kazalnik (ocena) �t. to�k
  avtor/recenzent ima eviden�no �tevilko raziskovalca pri ARRS avtor/recenzent nima eviden�ne �tevilke raziskovalca pri ARRS  
Znanstvena odli�nost avtorja -Kakovost objav
     *Ocena A1 vklju�no z lo�eno obravnavo nadpovpre�ne znanstvene uspe�nosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
         *Slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
         *Tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh  znanstvenih del)
0,00 - 42,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
  • 4,00 - 7,00 (ocena A)
42,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
28,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
14,00
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
Znanstvena odli�nost recenzenta -Kakovost objav
       *Ocena A1 vklju�no z lo�eno obravnavo nadpovpre�ne znanstvene uspe�nosti v obliki A', A" in A1/2
-Kakovost objav
       *Slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja)
       *Tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh znanstvenih del)
0,00 - 18,00
  • 4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 (ocena A)
  • 4,00 - 7,00 (ocena A)
18,00
  • 1,00 ≤ A1 < 4,00 (ocena B)
  • 1,00 - 3,99 (ocena B)
12,00
  • 0,00 < A1 < 1,00 (ocena C)
  • 0,01 - 0,99 (ocena C)
6,00
 
  • A1=0,00
  • 0,00
0,00
                            Skupaj najve� 60,00

Skupna ocena je sestavljena iz vsote to�k po kriteriju A (mo�nih 42,00 to�k) in kriteriju B (mo�nih 18,00 to�k), razen v primeru, ko je �tevilo to�k pri enem od kriterijev enako 0,00 to�k, je skupna ocena enaka 0,00 to�k. Vse ocene se dolo�ijo za obdobje zadnjih pet let. �e je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za star�evsko varstvo (za enega otroka se upo�teva eno leto), bolezni ali po�kodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, dolo�enih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izra�un ocene upo�teva ustrezno dalj�e �asovno obdobje. V primeru, kadar zaradi �asovne oddaljenosti ali drugih okoli��in drugih del avtorja ni mogo�e pridobiti, se pri delu ocene znanstvene odli�nosti, namesto treh avtorjevih znanstvenih del, upo�teva pomen znanstvene monografije za slovenski znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi katere se dodeli to�ke avtorju (0,00-42,00) in recenzentu (0,00-18,00) skladno z dolo�ili iz Tabele D4. �e ima znanstvena monografija ve� avtorjev, se upo�tevajo samo to�ke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. �e ima znanstvena monografija ve� recenzentov, se upo�tevajo to�ke prvih dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS. Povpre�je to�k dveh recenzentov se izra�una tako, da se se�teje to�ke obeh recenzentov in se deli s �tevilom 2.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo eviden�ne �tevilke raziskovalca pri ARRS, strokovna komisija oceno znanstvene odli�nosti poda na podlagi prilo�enih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odli�nosti poda na podlagi prilo�enega izvirnika ali prilo�enih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najbolj�ih znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odli�nosti poda na podlagi navedenih treh najbolj�ih recenzentovih znanstvenih del.

Na podlagi dose�enih to�k ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od �tirih kategorij. Prijave, uvr��ene v VI. kategorijo se ne uvrstijo v (so)financiranje, prijave uvr��ene v I., II. in III. kategorijo se uvrstijo v (so)financiranje.

II. Vi�ina sofinanciranja

Prijavam, ki se uvrstijo v (so)financiranje, pripada:

  • I. kategoriji pripada 100 % dele� sredstev glede na izra�unani (so)financirani znesek;
  • II. kategoriji pripada 75 % dele� sredstev glede na izra�unani (so)financirani znesek;
  • III. kategoriji pripada 50 % dele� sredstev glede na izra�unani (so)financirani znesek.

Normativi za izra�un zneska sofinanciranja:

Za izra�un vi�ine sredstev za (so)financiranje se upo�tevajo finan�no opredeljeni elementi, kot je dolo�eno v Tabeli D5.

Tabela D5:

Vrste stro�kov Vrednost na enoto v EUR
  1. tisk in vezava
50,00 EUR na avtorsko polo (a)
  1. oblikovanje in ra�unalni�ki prelom
30,00 EUR na avtorsko polo (b)
  1. lektoriranje
40,00  EUR na avtorsko polo (c)
  1. stro�ki prevoda monografije tujega ali slovenskega avtorja v slovenski jezik
270,00 EUR na avtorsko polo (d)
  1. stro�ki prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
350,00 EUR na avtorsko polo (e)
  1. lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)
60,00 EUR na avtorsko polo (f)

Izra�un zneska (so)financiranja:

Znesek (so)financiranja se izra�una na na�in kot je dolo�en v Tabeli D6.

Tabela D6:

     A. znanstvena monografija ((�t. avtorskih pol � a) + (�t. avtorskih pol � b) + (�t. avtorskih pol � c)) x pripadajo� % dele� kategorije
  1. prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
((�t. avtorskih pol � d) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije
  1. prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik
((�t. avtorskih pol � e) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije
ali
((�t. avtorskih pol � f) � 70%) x pripadajo� % dele� kategorije
  1. digitalna izdaja znanstvene monografije
((�t. avtorskih pol � b) +
(�t. avtorskih pol � c)) x pripadajo� % dele� kategorije

Opomba: Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je dolo�ena v Tabeli D5.

ARRS (so)financira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade najve� 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. (So)financirani znesek lahko zna�a najve� 8.000,00 EUR na znanstveno monografijo.


E. POPULARIZACIJA ZNANOSTI

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli E1.

Tabela E1:

Kriterij Kazalniki in merila �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Kakovost objav (ocena A1 vklju�no z lo�eno obravnavo nadpovpre�ne znanstvene uspe�nosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca aktivnosti 0 � 10
  • A1>=3
0 � 10
  • A1<3
0 � 5
  • Vodja aktivnosti nima eviden�ne �tevilke vpisa raziskovalca v Evidenco RO
 
-Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih
0
 

0 � 10
Dru�beni in gospodarski vpliv -Pri�akovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 0 � 20
-Pri�akovana vidnost v javnosti 0 � 10
-Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami 0 � 40
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finan�nimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 � 10
  Skupaj najve� 100

Prijava se uvrsti v (so)financiranje, �e dose�e najmanj 60 to�k.


F. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli F1.

Tabela F1:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehni�nega in logisti�nega vidika, upo�tevaje najnovej�i razvoj raziskav 1
  -Ustreznost, pomembnost in izvirnost  naslavljanja raziskovalnih vpra�anj in pristopov, ki jih je mogo�e obravnavati z uporabo raziskovalne opreme 1
  -Pri�akovana dodana vrednost v primerjavi z obstoje�imi raziskovalnimi mo�nostmi 1
  -Ustreznost potenciala za pove�anje znanstvenega sodelovanja 1
  -Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih programov na dan zaklju�ka razpisa za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme, katerih izvajanje je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v prijavni vlogi 0 - 6
      *�e je raziskovalnih programov ve�, se upo�teva povpre�na ocena raziskovalnih programov:  
 
  • nad 20,75 do 25
6
 
  • nad 16,5  do 20,75
4
 
  • do 16,5
0
Dru�beni in gospodarski vpliv -Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z obstoje�o nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo 0,5
  -Potencial za pove�anje prepoznavnosti raziskovalnega podro�ja na nacionalni in/ali mednarodni ravni 0,5
  -Izkazana potreba  po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za izvajanje potekajo�ih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na doma�e in mednarodne projekte in razpise 1,5
  -Ustreznost �tevila na�rtovanih vklju�enih potencialnih uporabnikov in njihovih glavnih sektorjev dejavnosti 1
  -Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkori��enost 1
  -Ustreznost politike dostopa glede stro�kov dostopa, prioritete dostopa in izbire uporabnikov 0,5
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Ustreznost dele�a (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so so�asno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja 0 - 1
 
 
  • Prijavitelj izkazuje (so)financiranje s strani drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so so�asno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
1
 
  • Prijavitelj ne izkazuje (so)financiranja s strani drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so so�asno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja
 0
-Ustreznost lastnega dele�a (so)financiranja     *glede na  dele� (so)financiranja, ki  ga zagotovi prijavitelj sam skupaj s sredstvi tretjih oseb 1 � 4
 
 
  • 80 % in ve�
4
 
  • 70,00 % do 79,99 %
3
 
  • 60,00 % do 69,99 %
2
 
  • 50,00 % do 59,99 %
1
  Dodaten kazalnik za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost in u�inkovitost izvedbe 1 - 2
  -Izkazana namera o skupnem financiranju s prilo�enim podpisanim pismom o nameri ali predpogodbo ali pogodbo o sofinanciranju celotnega nacionalnega konzorcija (prijavitelj in najmanj dve JRO**) o sofinanciranju in souporabi za raziskovalno opremo, katere predra�unska nabavna vrednost prijavljene raziskovalne opreme je dolo�ena z javnim razpisom  
 
  • V konzorcijski nakup sta vklju�eni najmanj dve javni RO
1
 
  • V konzorcijski nakup je vklju�enih ve� kot dve javni RO
2
  Skupaj najve� 20 oz. 22*

*  V primeru uporabe dodatnega kazalnika za ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe.
** V primeru, ko je v nakup vklju�ena �lanica univerze, se kot JRO �teje univerza in ne posamezna �lanica univerze.

II. Obveznost izbranega prijavitelja

Izbrani prijavitelj mora ARRS pred sklenitvijo pogodbe o (so)sofinanciranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predlo�iti podpisano pogodbo o (so)financiranju v primeru, ko se nakup izvede s sredstvi drugih uporabnikov raziskovalne opreme, ki so so�asno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja ali v primeru konzorcijskih nakupov raziskovalne opreme.


G. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPA DO MEDNARODNE ZNANSTVENE LITERATURE

I. Splo�no

Prijavitelj lahko na razpis prijavi tiskano verzijo serijske publikacije le, �e elektronska ni na voljo. Koordinatorji nabavnih konzorcijev morajo na razpis prijaviti najmanj 20 % serijskih publikacij, ki so del konzorcijske ponudbe, in ne manj kot 20 serijskih publikacij. Koordinatorji nabavnih konzorcijev na razpis ne smejo prijaviti odprto dostopnih serijskih publikacij v zlatem dostopu. Serijske publikacije, dostopne preko konzorcijske pogodbe z zalo�nikom, lahko prijavi le koordinator tega konzorcija. Serijske publikacije v okviru konzorcijev se prijavijo v eni prijavi kot skupna prijava prijaviteljev � �lanic konzorcija. Prijavo v imenu vseh prijaviteljev prijavi koordinator - nosilec konzorcija.

II. Elementi ocenjevanja

Kazalnik Dostopnost se meri s �tevilom raziskovalcev, ki imajo dostop do prijavljenih serijskih publikacij.

Kazalnik Pogostnost uporabe se meri s povpre�no uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu in �tevilom objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah. Kot uporaba se upo�teva �tevilo skupno �tevilo dostopov do celotnega besedila po standardu COUNTER (Unique Items Request). Povpre�na uporaba se izra�una tako, da se skupna uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih �tevilom. �tevilo to�k se dolo�i glede na to, v kateri razred spada izra�unana povpre�na vrednost. �tevilo objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah se izra�una kot povpre�je objav na revijo v dveh letih. Povpre�no �tevilo objav se izra�una tako, da se skupno �tevilo objav v prijavljenih serijskih publikacijah v preteklih dveh letih deli z dvakratnim �tevilom publikacij. �tevilo to�k se dolo�i glede na to, v kateri razred spada izra�unana povpre�na vrednost.

Kazalnik Kakovost in pomen naro�ene mednarodne znanstvene literature se meri s faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). �e je serijska publikacija v ve� kategorijah, se upo�teva kategorija z najvi�jim �tevilom to�k. To�ke se dolo�ijo na podlagi povpre�nega �tevila to�k v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v (so)financiranje. Upo�tevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povpre�no �tevilo to�k se zaokro�i na najbli�je �tevilo to�k, pri �emer se povpre�je, ki je to�no na sredini, zaokro�i na vi�jo vrednost.

Kazalnik Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finan�nimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja s stro�kom �lanka in dostopom do teko�ih vsebin. Stro�ek �lanka se izra�una tako, da se sredstva za nakup delijo s �tevilom prenesenih �lankov prijavljenih serijskih publikacij. Stro�ek �lanka praviloma ne sme biti vi�ji od 6 EUR. Dostop do teko�ih vsebin se ugotavlja z dele�em prijavljenih serijskih publikacij, ki omogo�ajo dostop do �lankov v tisku. Dele�, ki je to�no na sredini, se zaokro�i na vi�jo vrednost.

Pri kazalniku Dele� sredstev iz drugih virov so sredstva iz drugih virov so sredstva, ki niso bila pridobljena iz  prora�una Republike Slovenije.

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli G1.

Tabela G1: 

 Kriterij Kazalniki in merila �t. to�k
Znanstvena odli�nost -Dostopnost
       *�tevilo raziskovalcev, ki imajo dostop
1 � 6
 
  • Do 100 raziskovalcev
1
 
  • Od 101 do 500 raziskovalcev
2
 
  • Od 501 do 2000 raziskovalcev
3
 
  • Od 2001 do 5000 raziskovalcev
4
 
  • Od 5001 do 8000 raziskovalcev
5
 
  • Nad 8000 raziskovalcev
6
  -Pogostnost uporabe 1 � 10
        *Povpre�na uporaba prijavljenih serijskih publikacij 0 � 5
 
  • Do 50
0
 
  • Od 51 do 100
1
 
  • Od 101 do 300
2
 
  • Od 301 do 600
3
 
  • Od 601 do 1000
4
 
  • Nad 1000
5
        *�tevilo objav slovenskih avtorjev v prijavljenih serijskih publikacijah na prijavljeno serijsko publikacijo (povpre�je za dve leti pred letom prijave)  1 - 5
 
  • Od 0,00 do 0,50
1
 
  • Od 0,51 do 0,75
2
 
  • Od 0,76 do 1,00
3
 
  • Nad 1,01 do 2,00
4
 
  • Od 2,01 in ve�
5
  -Kakovost in pomen naro�ene mednarodne znanstvene literature
       *Serijska publikacija

0 - 15
 
  • S faktorjem vpliva v prvi �etrtini ustrezne kategorije
15
 
  • S faktorjem vpliva v drugi �etrtini ustrezne kategorije
10
 
  • S faktorjem vpliva v tretji �etrtini ustrezne kategorije
6
 
  • S faktorjem vpliva v �etrti �etrtini ustrezne kategorije
4
 
  • Je vklju�ena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama ARRS
2
 
  • Druga serijska publikacija
0
Kakovost in u�inkovitost izvedbe - Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finan�nimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 0 - 6
         *Stro�ek �lanka 0-5
 
  • Nad 6 EUR
0
 
  • Nad 5 do 6 EUR
1
 
  • Nad 4 do 5 EUR
 2
 
  • Nad 3 do 4 EUR
3
 
  • Nad 2 do 3 EUR
4
 
  • Do 2 EUR
5
         *Dostop do teko�ih vsebin 0 - 1
 
  • Do 80% naslovov
0
 
  • 80% in ve� naslovov
1
Dru�beni in gospodarski vpliv -Dele� sredstev iz drugih virov 0 - 3
 
  • Do 5 %
0
 
  • Nad 5 do 10 %
1
 
  • Nad 10 % do 20 %
2
 
  • Nad 20 %
3
  Skupaj najve� 40

III. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finan�no ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni strokovno telo po znanstvenih podro�jih na podlagi prijave v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

�e je v prijavi navedenih ve� znanstvenih ved, se upo�teva prva, razen pri Centralni tehni�ki knji�nici, ki se vedno obravnava v tehniki. �e v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanj�e �tevilo to�k. �e nakup posamezne serijske publikacije ni koordiniran in jo je za (so)financiranje prijavilo ve� prijaviteljev, strokovno telo pripravi usklajen predlog. Strokovno telo praviloma zavrne konzorcialne prijave, pri katerih je stro�ek �lanka vi�ji od 6 EUR.


H. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST (OSIC)

Elementi ocenjevanja so dolo�eni v Tabeli H1.

Tabela H1:

Kriterij Kazalniki in merila Najve�je �t. to�k
Kakovost in u�inkovitost izvedbe -Strokovna usposobljenost osebja
        *Usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
        *Usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
        *Morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
5
 
  • Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko ve�ino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna
5
 
  • Prijavitelj ve�inoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti
3 - 4 
 
  • Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike
0 - 2
  -Ustreznost organiziranosti OSIC za uspe�no izvajanje nalog 5
 
  • Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti
5
 
  • Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti
0 - 4
  Skupaj 10


I. VELJAVNOST METODOLOGIJE

Z dnem uveljavitve te metodologije preneha veljati Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, �t. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017- uradno pre�i��eno besedilo �t. 4, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, 6319-2/2013-58, z dne 18. 5. 2020, 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, �t. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021, ki pa se �e uporablja za postopke, ki so bili do uveljavitve te metodologije za�eti in �e niso bili kon�ani, za postopke ocenjevanja, ki v skladu s 102. �lenom ZZrID potekajo v skladu s splo�nimi akti ARRS, veljavnimi pred dnem uveljavitve ZZrID in za infrastrukturne programe, katerih financiranje se v skladu s tretjim odstavkom 101. �lena ZZrID zaklju�i na na�in in pod pogoji, ki so veljali do za�etka uporabe ZZrID.   

 

Ta metodologija za�ne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.

 

Prof. dr. Peter Kri�an,
predsednik Znanstvenega sveta agencije

 

�tevilka: 6319-5/2022-5
Datum: 9. 1. 2023